KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Cene energentov so se v obdobju 2008-2012 zvišale. V istem obdobju se je najbolj, realno skoraj za 53 %, dvignila cena zemeljskega plina za industrijo, sledi cena zemeljskegai plina za gospodinjstva z 38 %, cena kurilnega olja, električne energije za gospodinjstva, cena bencina NMB 95, dizelskega goriva D2, najmanj pa se je dvignila cena električne energije za industrijo in sicer za manj kot 6 %.


Kazalec prikazuje končne cene goriv z vključenimi vsemi dajatvami. Cene so za električno energijo izražene v evrih na kilovatno uro (EUR/kWh), za zemeljski plin v evrih na gigajoul (EUR/GJ) in za tekoča goriva v evrih na liter goriva (EUR/l).

Cene električne energije in zemeljskega plina so končne cene za tipične skupine industrijskih in gospodinjskih odjemalcev. V cenah za industrijske odjemalce ni davka na dodano vrednost (DDV).


Grafi

Slika EN20-1: Realne rasti cen električne energije v industriji in gospodinjstvih (izražene v evrih 1995) v obdobjih od 1995-2007 in 2008-2013
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2014

Prikaži podatke
Električna energija - gospodinjstva Električna energija - industrija Diesel D2 - promet Kurilno olje EL - ogrevanje Zemeljski plin - industrija Bencin NMB 95 - promet Zemeljski plin - gospodinjstva
1995-2007 % 11.3 5.1 73.4 96.9 60.4 70.1 88.9
2008-2013 % 33.4 7.1 25.7 36.3 28.8 34.7 13.8
Slika EN20-2: Realne cene električne energije v industriji in gospodinjstvih (izražene v evrih 1995) v obdobju od 1992 do 2013
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2014

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Električna energija - industrija EUR/kWh 0.046 0.052 0.051 0.056 0.058 0.06 0.069 0.067 0.054 0.054
Električna energija - gospodinjstva EUR/kWh 0.06 0.071 0.069 0.075 0.076 0.077 0.09 0.088 0.089 0.089
2002 2003 2004 2005 2006 2007 - 2008 2009 2010
Električna energija - industrija EUR/kWh 0.051 0.049 0.051 0.051 0.053 0.059 0.058 0.059 0.062
Električna energija - gospodinjstva EUR/kWh 0.087 0.084 0.085 0.086 0.086 0.083 0.086 0.098 0.103
2011 2012 2013
Električna energija - industrija EUR/kWh 0.062 0.061 0.062
Električna energija - gospodinjstva EUR/kWh 0.105 0.112 0.115
Slika EN20-3: Realne cene zemeljskega plina v industriji in gospodinjstvih (izražene v evrih 1995) v obdobju od 1995 do 2013
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2014

Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Zemeljski plin - industrija EUR/GJ 3.971 3.576 3.652 5.47 4.17 4.779 7.444 6.167 4.455 4.034
Zemeljski plin - gospodinjstva EUR/GJ 5.754 5.338 5.335 6.299 5.598 6.479 9.403 8.312 8.325 8.097
2005 2006 2007 - 2008 2009 2010 2011 2012 2013
Zemeljski plin - industrija EUR/GJ 4.921 6.503 6.371 7.593 8.808 8.66 9.014 11.602 9.782
Zemeljski plin - gospodinjstva EUR/GJ 8.632 10.606 10.868 11.641 13.275 11.875 13.467 16.032 13.249
Slika EN20-4: Realne cene tekočih goriv (izražene v evrih 1995) v obdobju od 1995 do 2013
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2014

Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Diesel D2 - promet EUR/l 0.404 0.381 0.405 0.436 0.477 0.58 0.632 0.559 0.591 0.581
Bencin NMB 95 - promet EUR/l 0.434 0.409 0.424 0.477 0.491 0.54 0.634 0.649 0.67 0.662
Kurilno olje EL EUR/l 0.212 0.2 0.226 0.23 0.23 0.323 0.39 0.316 0.355 0.329
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
Diesel D2 - promet EUR/l 0.682 0.747 0.7 0.792 0.685 0.805 0.898 0.944 0.995
Bencin NMB 95 - promet EUR/l 0.685 0.75 0.737 0.795 0.658 0.85 0.928 0.998 1.071
Kurilno olje EL EUR/l 0.407 0.477 0.417 0.54 0.385 0.481 0.596 0.715 0.737
Slika EN20-5: Rast realnih cen električne energije, zemeljskega plina in naftnih derivatov ter rast posameznih komponent končne cene
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2014

Prikaži podatke
1995-2007 1995-2000 2008-2013
Električna energija : gospodinjstva - maloprodajna cena % 0.9 3.5 5.9
Električna energija: gospodinjstva - cena pred davki % 0.2 1.9 4.2
Električna energija: gospodinjstva - davki (z DDV) % 6.1 15.9 11.8
Zemeljski plin: gospodinjstva - maloprodajna cena % 5.4 2.4 2.6
Zemeljski plin: gospodinjstva -cena pred davki % 3.7 -1.9 2.1
Zemeljski plin: gospodinjstva - davki (z DDV) % 19.9 40.7 4.5
Diesel D2: promet - maloprodajna cena % 4.7 7.5 4.7
Diesel D2: promet -cena pred davki % 4.5 3.5 3.1
Diesel D2: promet - davki (z DDV) % 4.9 10.8 7.6
Bencin NMB 95: promet - maloprodajna cena % 4.5 4.5 6.1
Bencin NMB 95: promet - cena pred davki % 2.7 -1.5 4
Bencin NMB 95: promet - davki (z DDV) % 6.1 9.4 8.1
Kurilno olje EL: ogrevanje - maloprodajna cena % 5.8 8.8 6.4
Kurilno olje EL: ogrevanje -cena pred davki % 4.2 2.7 4.6
Kurilno olje EL: ogrevanje - davki (z DDV) % 13.2 34.2 11.5
Slika EN20-6: Delež davkov in osnovne cene v maloprodajni ceni posameznega energenta v letu 2013
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2014

Prikaži podatke
Osnovna cena Davki
Električna energija - industrija % 0.7 0.3
Zemeljski plin - industrija % 0.8 0.2
Električna energija - gospodinjstva % 0.7 0.3
Zemeljski plin - gospodinjstva % 0.8 0.2
Diesel D2 - promet % 0.5 0.5
Bencin NMB 95 - promet % 0.4 0.6
Kurilno olje EL % 0.7 0.3
Slika EN20-7: Primerjava cen električne energije v Sloveniji s cenami v državah EU-28 za leto 2013
Viri:

Evropski statistični urad, 2014

Prikaži podatke
EU-28 BE BG CZ DK DE EE IE EL ES
industrija % 100 90.075 59.211 81.441 167.437 129.3 79.13 104.759 95.173 98.844
gospodinjstva % 100 110.254 43.902 74.316 146.142 145.396 68.044 119.711 84.47 113.141
FR HR IT CY LV LT LU HU MT NL
industrija % 69.273 80.218 135.622 160.911 94.765 100.952 72.264 83.549 132.903 77.362
gospodinjstva % 79.094 67.198 115.63 123.494 67.596 69.238 81.931 66.003 84.619 95.321
AT PL PT RO SI-13 SK FI SE UK
industrija % 90.211 73.351 94.969 80.557 78.382 103.535 63.154 63.494 97.621
gospodinjstva % 100.448 71.528 106.073 63.664 82.479 83.524 77.601 101.842 89.447
Slika EN20-8: Primerjava slovenskih cen zemeljskega plina s cenami v državah EU-28 za leto 2013
Viri:

Evropski statistični urad, 2014

Prikaži podatke
EU-28 BE BG CZ DK DE EE IE EL ES
industrija % 100 86.228 87.755 83.436 177.807 118.413 88.024 109.281 118.338 94.835
gospodinjstva % 100 84.611 163.462 118.558 100.123 93.799 92.933 94.992 143.492 138.049
FR CY LV LT LU HU NL AT PL PT
industrija % 95.135 110.389 93.23 102.733 99.251 126.249 90.644 106.886 93.215 107.335
gospodinjstva % 91.44 101.299 73.308 140.799 66.481 104.67 109.654 97.645 123.553 162.477
RO SI-11 SK SE UK IT
industrija % 74.315 121.707 96.482 196.826 89.365 87.5
gospodinjstva % 87.875 124.64 107.903 133.174 81.089 133.459
Slika EN20-9: Primerjava slovenskih cen naftnih derivatov s cenami v državah EU-28 za leto 2013
Viri:

Evropski statistični urad, 2014; Oil Bulletin, 2014

Prikaži podatke
AT BE BG HR CY CZ DE DK EE ES
NMB % 90.432 99.882 82.115 91.041 91.989 89.53 101.874 108.159 83.471 91.568
D2 % 89.799 92.986 86.902 89.969 97.165 92.459 93.064 98.707 87.314 89.633
FI FR EL HU IE IT LT LU LV MT
NMB % 104.7 98.497 109.112 87.51 101.254 113.581 87.35 85.019 83.574 99.255
D2 % 102.434 88.464 92.567 93.823 98.601 110.104 85.663 80.113 85.273 96.542
NL PL PT RO SE SI-10 SK UK EU-28
NMB % 112.765 82.028 100.358 89.659 101.129 98.635 97.118 105.691 100
D2 % 97.11 83.218 88.592 94.965 104.059 95.903 91.644 113.122 100

Cilji

Slovenska energetska politika, ki je opredeljena v ReNEP, je kot svoj cilj opredelila popolno odprtje trga z električno energijo in ga tudi dosegla. Predvidenih je bila vrsta drugih mehanizmov za večjo konkurenčnost s posrednim vplivom na ceno energije.

Cene energije se v pretežni meri določajo na trgu, razen za storitve prenosa in distribucije električne energije, katerih ceno regulira neodvisni regulator. Tudi maloprodajne cene naftnih derivatov so regulirane in se po modelu prilagajajo referenčni ceni na mednarodnem trgu goriv. Državna politika ima neposreden vpliv na končno ceno preko davčne politike.

Na ravni EU so določene minimalne stopnje trošarine na energente.


Absolutna
raven cen energije in njihova gibanja kratkoročno in dolgoročno vplivajo na
skupno rabo energije in vplivajo na spremembo v povpraševanju po različnih
gorivih. Rast cen energije je spodbuda za zmanjšanje rabe energije pri končnih
porabnikih, s čimer se zmanjšuje vpliv na okolje. Relativne spremembe cen
energentov, ki so zamenljivi med seboj, vplivajo na zamenjavo med gorivi.

Odprtje
trgov je namenjeno zagotavljanju konkurenčne oskrbe z energijo, predvsem
industrijskih odjemalcev, za večjo učinkovitost poslovanja energetskih
podjetij, večjo preglednost same oskrbe z energijo in energetskih trgov ter
boljšo ponudbo energetskih storitev odjemalcem.

Cene
energentov so se glede na leto 1995 realno zelo povečale. Glavni razlog je
povečanje cen goriv na mednarodnih trgih. Cene električne energije, ki so bile
v letu 2006 realno gledano edine na primerljivi ravni kot leta 1995, so z letom
2008 postale realno višje od cen iz leta 1995. Pri oblikovanju cen električne
energije sta imela znaten vpliv predvsem uvajanje in odpiranje trgov ter
spremembe obdavčitev, v zadnjih letih pa tudi gibanje cen na širšem evropskem
trgu.

Električna energija

V Sloveniji so se po letu
1992 cene električne energije do leta 1998 zviševale predvsem s ciljem doseči
raven, ki bi pokrivala podjetniške in zunanje stroške proizvodnje električne
energije in postopnim uveljavljanjem tržnega oblikovanja cen v energetiki[2]. Po
začetku uvajanja in odpiranja trga v državi so se cene električne energije v
industriji znižale in do leta 2005 ustalile. Po letu 2006 so se začele realno spet
povečevati, predvsem kot posledica gibanja cen na širšem trgu EU, kjer so rasle
zaradi večjega povpraševanja, vpliva vrednosti emisijskih kuponov in visokih
cen naftnih derivatov na svetovnem trgu.

Povečanje maloprodajne cene električne energije za
industrijske odjemalce za 7,1 % med leti 2008 in 2013 je bilo v večji meri
posledica višje trošarine, cena brez vseh davkov je namreč ostala na ravni leta
2008. V letu 2013 se je glede na preteklo leto maloprodajna cena zvišala za 1,3
%, skoraj za 5 % pa se je znižala cena brez davkov.

Cene električne energije za gospodinjstva so se v
obdobju od 1995 do 2000 povečale skoraj za 20 %. Razloga sta bila predvsem dvig
davčne obremenitve in cene energije (glej Slika 5). 1. julija 2007 se je trg z
električno energijo odprl tudi za gospodinjske uporabnike. Cena električne energije
za gospodinjstva pred odprtjem trga še ni odražala tržne cene, odprtje trga z
električno energijo za gospodinjske porabnike ni prineslo vidnejših cenovnih
sprememb v letu 2008. Cene so se med letoma 2008 in 2013 povečale skoraj za 34
%. Glede na preteklo leto se je cena električne energije za gospodinjstva povečala
za 3 % in sicer predvsem zaradi povečanja davčnih obremenitev in prispevkov,
pri čemer je cena energije v letu 2013 nižja za 2,7 % v primerjavi z letom
2012.

Cene
električne energije v Sloveniji ostajajo pod ravnijo cen držav EU-28. Leta 2013
so bile za gospodinjske odjemalce nižje od povprečja EU-28 za 18 %, za
industrijske odjemalce pa za 22 %.

Zemeljski
plin

Do leta 1999 je za Slovenijo značilna zmerna rast cen zemeljskega plina, ki je
postala v obdobju od leta 1999 do 2001 precej bolj intenzivna. Razlogi za rast
pred letom 2000 in po njem so različni. V obdobju med 1995 do 2000 je bil
glavni razlog za dvig cene zemeljskega plina višja davčna obremenitev
(povečevanje deleža davkov v končni ceni zemeljskega plina). Po letu 2000 je
možno opaziti nestanovitno gibanje cen tako pri gospodinjskih kot industrijskih
uporabnikih.

Cene
zemeljskega plina za industrijske odjemalce so se v obdobju 2008-2013 realno
povečale skoraj za 29 %, za gospodinjstva pa skoraj za 14 %. V letu 2013
zaznamo znaten padec cen zemeljskega plina glede na predhodno leto, za
gospodinjske odjemalce za 17 %, pri industrijskih odjemalcih pa skoraj za  16 %. Glavni razlog za padec končnih cen
zemeljskega plina je nižja osnovna cena zemeljskega plina, kot posledica
splošnih razmer na mednarodnih trgih zemeljskega plina.

 

Cene
zemeljskega plina v Sloveniji so nad ravnijo cen držav EU-28. Leta 2013 so bile
za gospodinjske odjemalce višje od povprečja EU-28 za 25 %, za industrijske
odjemalce pa za 22 %.

 

Naftni
derivati in kurilno olje

Slovenija je ena redkih držav EU, ki v celoti regulira ceno naftnih derivatov.
Predpisano ima metodologijo za oblikovanje osnovne cene goriv, država pa na
končno ceno vpliva tudi z določanjem višine trošarine. Osnovni namen uvedbe
nadzora cen naftnih derivatov je bila zaščita potrošnikov pred oligopolnim določanjem osnovnih cen s strani trgovcev goriv
in tudi možnost izvajanja zaščitnih ukrepov pred vplivom svetovnih cen nafte na
inflacijo v Sloveniji. Cene naftnih derivatov so se v obdobju od leta 1995 do
leta 2007 realno povečevale s povprečno letno stopnjo rasti nad 4,5 %, vendar
glavni razlog za rast v obdobju pred letom 2000 in po njem ni enak. V prvem
obdobju je bila rast cen posledica predvsem višje obdavčitve naftnih derivatov
(uvedba trošarine in DDV), medtem ko je bil glavni razlog za rast maloprodajnih
cen naftnih derivatov v zadnjih letih predvsem posledica rasti osnovne cene
goriv zaradi visokih cen nafte na svetovnih trgih. V letu 2009 so zaradi nižjih
cen na trgu cene naftnih derivatov padle v primerjavi z 2008, bencin NMB 95 za
17 %, dizel D2 za 13,2 % in kurilno olje za 29 %. V letu 2013 pa je opazna
vnovična rast cen naftnih derivatov, tako da pri dizelskem gorivu D2 in bencinu
NMB 95 cene ujamejo trend rasti do leta 2008. Cena dizelskega goriva D2 je v
primerjavi z letom 2012, za 5,4 % višja, cena bencinskega NMB 95 za 7,3 % in
cena kurilnega olja je višja za 3,1 %. V 2013 je delež davkov v ceni dizelskega
goriva D2 znašal 49,2 %, za bencinsko gorivo NMB 95 pa znaša 55,3 %. Pri kurilnem
olju pa je delež davkov v maloprodajni ceni znašal 30,5 %.

 

Leta 2013 so
bile maloprodajne cene neosvinčenega bencina NMB 95 v primerjavi s povprečjem
EU-28 nižje za 1 %, za dizelsko gorivo D2 pa nižje za 4 %.


Metodologija

Podatki
za Slovenijo

Cilji
so povzeti po
:
Resoluciji o
Nacionalnem energetskem programu
(ReNEP, Ur.l.RS, št. 57/04).
Izvorna baza podatkov: Podatke o cenah energentov objavlja SURS v
spletni aplikaciji SI-STAT
> Okolje in naravni viri > Energetika > Cene energetskih virov za vse
porabniške skupine.

Skrbnik podatkov: Statistični urad RS (Ema Mišič) oziroma Eurostat.
Datum zajema podatkov za kazalec: 18.11.2014.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:

V
letu 2007 je bilo sprejeto dopolnilo k Direktivi 90/377/EC, ki ureja zbiranje
cen električne energije in zemeljskega plina z novo metodologijo. Zato cene, ki
so od januarja 2008 preračunane in prikazane v skladu z novo metodologijo, niso
primerljive s predhodno objavljenimi cenami.
Polletni podatki o cenah električne energije od januarja 1992 do vključno
julija 2007 po stari metodologiji se nahajajo na tej
povezavi.

Podatki o cenah po stari metodologiji zbiranja podatkov so zbrani glede na
tipične porabniške skupine in sicer: Ie za električno
energijo v industriji, Dc za električno energijo v
gospodinjstvih, I3-1 za zemeljski plin v industriji in Dc
za zemeljski plin v gospodinjstvih.

Po
novi metodologiji pa so predstavljene naslednje reprezentativne skupine: pri
industrijskih odjemalcih: I3 za porabnike zemeljskega plina in Id za porabnike
električne energije. Pri gospodinjskih odjemalcih sta najbolj reprezentativni
porabniški skupini D2 za porabnike zemeljskega plina in Dc
za porabnike električne energije.

Podatki
za cene energije se objavljajo dvakrat letno in sicer cene, ki so veljale 1.
januarja, objavi SURS v drugem tednu marca, cene, ki veljajo 1. julija tekočega
leta, pa SURS objavi v drugem tednu septembra.
Cene za električno energijo in zemeljski plin po posameznih porabniških
skupinah spremlja Statistični urad RS, od leta 1992 naprej za električno energijo
in od leta 1995 za zemeljski plin. Statistični urad spremlja tudi cene goriv,
vendar le od leta 1999 naprej. Cene goriv pred tem letom so dostopne pri
trgovcih goriv (Petrol).

Metodologija obdelave podatkov: Cene energije, ki jih objavlja SURS, so
tekoče cene. Ker gre za nominalne kategorije, spremembe v cenah ne odražajo
realnih sprememb. Realne spremembe v cenah odražajo samo realne cene, ki jih
izračunamo tako, da nominalne cene deflacioniramo z
deflatorjem DBP, ki ga za vsako predhodno leto objavi SURS. Cene energije, ki
so prikazane v podatkovnem listu, so realne cene, pri izračunu pa so bili
uporabljeni deflatorji, ki so nominalne cene pretvorili na raven realnih leta
1995. Realne cene 1995 so bile pretvorjene v evre 1995 z uporabo povprečnega letnega
menjalnega tečaja Banke Slovenije v letu 1995. Takšen preračun omogoča boljšo
primerljivost cen energije v Sloveniji s povprečnimi cenami v EU.
Realne cene energije so izračunane kot:

PRt = [(Pt*1/D1995,t)/dt1995]

PR-realne cene, P – tekoče cene, D – deflator, dt –
devizni tečaj.
Geografska pokritost: EU-28.

Informacije o
kakovosti:

- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih podatkov za celoten časovni niz
za električno energijo in zemeljski plin je SURS, kar omogoča bolj kakovostno
in dosledno analizo posameznega sektorja, le pri cenah goriv je bilo potrebno
podatke pred letom 1999 pridobiti od največjega trgovca goriv v Sloveniji
(Petrol).
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki odražajo cene po posameznih
porabniških skupinah, ki so veljale na prvi dan v mesecu januarju in juliju.
SURS objavlja cene, ki jih predhodno pridobi od dobaviteljev električne
energije in zemeljskega plina in ne neposredno od porabnikov energije. V
industriji je večina pogodb med dobavitelji in porabniki energije sklenjena za
več let, cene pa se ponavadi znotraj posameznih
porabnikov iste porabniške skupine razlikujejo, zato domnevamo, da SURSove cene po vsej verjetnosti ne odražajo dejanskih
razmer na področju.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na
voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države

Izvorna baza podatkov oz. vir: Eurostat
-   Tables by themes >  Environment and energy >
 Energy Statistics - prices
, Oil bulletin:
pod povezavo Time series – History
from 2005 onwards
Skrbnik podatkov: Eurostat, European Communities, kontakt:
tren-oil-bulletin@ec.europa.eu
Datum zajema podatkov za kazalec: 18.11. 2014
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: V bazi Oil bulletin so zbrani podatki o
cenah pogonskih goriv po posameznih državah članicah na tedenskem nivoju. V
preglednici so podatki o cenah goriv brez in z upoštevanimi davki po državah
EU. Cene katere smo uporabili so cene, ki so veljale 4. januarja posameznega
leta za posamezno državo članico. Metodologija zbiranja podatkov je opisana tukaj.

Metodologija obdelave podatkov: Cene za posamezno državo so določene kot
uteženo povprečje cen držav članic.
Geografska pokritost: glej zgoraj (podatki za Slovenijo).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih podatkov za celoten časovni niz
za NMB 95 in D2 je Eurostat, kar omogoča
kakovostnejšo in konsistentno ter predvsem pregledno analizo posameznega
sektorja.
- Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Primerjave med cenami in njihovimi
trendi po državah članicah verjetno ne odražajo povsem dejanskih razmer na
področju, predvsem zaradi razlik v kakovosti produktov, različnih tržnih
praksah in razlikah v strukturi trga pogonskih goriv med državami članicami EU.

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi
viri in literatura
:

-
Oil bulletin.
- Uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov (Uradni list RS, št. 76/12).
-
Poročilo o
stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2013.