KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Cene energentov se višajo. V obdobju 2000-2008 se je najbolj dvignila realna cena zemeljskega plina za gospodinjstva, sledi kurilno olje, zemeljski plin za industrijo, bencin ter dizel. Realna cena električne energije se je minimalno povišala. Davki so k višjim cenam prispevali zelo malo, razen pri pogonskih gorivih.


Kazalec Cene energije prikazuje končne cene goriv, ki odražajo osnovne cene goriv z vključenimi vsemi dajatvami). Cene so za električno energijo izražene v evrih na kilovatno uro (EUR/kWh), za zemeljski plin v evrih na gigajoul (EUR/GJ), za tekoča goriva pa v evrih na liter goriva (EUR/l).

Cene električne energije in zemeljskega plina prikazujejo končne cene energije za tipične porabniške skupine industrijskih in gospodinjskih odjemalcev, pri čemer v cenah za industrijske odjemalce ni upoštevan davek na dodano vrednost (DDV).


Grafi

Slika EN20-1: Realne cene električne energije v industriji in gospodinjstvih (izražene v evrih 1995) v obdobju od 1995 do 2008
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2009.

Prikaži podatke
Električna energija - gospodinjstva Električna energija - industrija Dizel D2 - promet Kurilno olje EL - ogrevanje Zemeljski plin - industrija Bencin NMB 95 - promet Zemeljski plin - gospodinjstva
1995-2008 % 19.8 7.9 104.7 166.5 99.6 91.2 111.1
2000-2008 % 0.8 10.3 42.2 74.4 65.6 53.4 87.2
Slika EN20-2: Realne cene električne energije v industriji in gospodinjstvih (izražene v evrih 1995) v obdobju od 1992 do 2008
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2009.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Električna energija - industrija EUR/kWh 0.046 0.052 0.051 0.056 0.058 0.06 0.069 0.067 0.064 0.063
Električna energija - gospodinjstva EUR/kWh 0.06 0.071 0.069 0.075 0.076 0.077 0.09 0.089 0.088 0.087
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Električna energija - industrija EUR/kWh 0.06 0.058 0.06 0.06 0.063 0.069 0.072
Električna energija - gospodinjstva EUR/kWh 0.086 0.083 0.083 0.085 0.084 0.082 0.09
Slika EN20-3: Realne cene zemeljskega plina v industriji in gospodinjstvih (izražene v evrih 1995) v obdobju od 1995 do 2008
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2009.

Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Zemeljski plin - industrija EUR/GJ 3.971 3.576 3.655 5.478 4.179 5.595 8.714 7.276 5.253 4.755
Zemeljski plin - gospodinjstva EUR/GJ 5.754 5.338 5.338 6.309 5.61 6.376 9.253 8.17 8.179 7.947
2005 2006 2007 2008
Zemeljski plin - industrija EUR/GJ 5.791 7.668 7.516 9.507
Zemeljski plin - gospodinjstva EUR/GJ 8.468 10.423 10.685 12.146
Slika EN20-4: Realne cene goriv (izražene v evrih 1995) v obdobju od 1995 do 2008
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2009.

Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Dizel D2 - promet EUR/l 0.404 0.381 0.405 0.436 0.478 0.571 0.621 0.55 0.581 0.57
Bencin NMB 95 - promet EUR/l 0.434 0.409 0.424 0.478 0.492 0.531 0.624 0.638 0.658 0.65
Kurilno olje EL EUR/l 0.212 0.2 0.226 0.23 0.23 0.318 0.384 0.311 0.349 0.323
2005 2006 2007 2008
Dizel D2 - promet EUR/l 0.669 0.734 0.688 0.826
Bencin NMB 95 - promet EUR/l 0.672 0.737 0.725 0.829
Kurilno olje EL EUR/l 0.399 0.469 0.41 0.564
Slika EN20-5: Rast realnih cen električne energije, zemeljskega plina in naftnih derivatov, po posameznih komponentah končne cene
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2009; Petrol, 2007.

Prikaži podatke
1995-2008 1995-2000 2000-2008
Električna energija : gospodinjstva - maloprodajna cena % 1.3 3.6 -0.6
Električna energija: gospodinjstva - cena pred davki % 0.5 2 -0.8
Električna energija: gospodinjstva - davki (z DDV) % 7 16 0.1
Zemeljski plin: gospodinjstva - maloprodajna cena % 5.8 2.5 8.6
Zemeljski plin: gospodinjstva - cena pred davki % 3.8 -1.9 8.7
Zemeljski plin: gospodinjstva - davki (z DDV) % 21.9 40.8 8.2
Dizel D2: promet - maloprodajna cena % 5.8 7.6 4.3
Dizel D2: promet -cena pred davki % 6.2 3.6 8.4
Dizel D2: promet - davki (z DDV) % 5.4 10.9 1.1
Bencin NMB 95: promet - maloprodajna cena % 5.2 4.6 5.6
Bencin NMB 95: promet - cena pred davki % 3.9 -1.4 8.5
Bencin NMB 95: promet - davki (z DDV) % 6.3 9.5 3.7
Kurilno olje EL: ogrevanje - maloprodajna cena % 7.7 8.9 6.7
Kurilno olje EL: ogrevanje -cena pred davki % 6 2.8 8.8
Kurilno olje EL: ogrevanje - davki (z DDV) % 15.6 34.3 2
Slika EN20-6: Primerjava slovenskih cen električne energije s cenami v državah EU-25 za leto 2008
Viri: 

Evropski statistični urad, 2009.

Prikaži podatke
EU15 BE BG CZ DK DE EE IE GR ES
industrija % 100 112 63 124 89 105 58 147 98 104
gospodinjstva % 100 126 50 89 101 109 54 131 80 94
FR CY LV LT LU HU MA NL AU PL
industrija % 67 159 75 94 113 127 138 97 102 92
gospodinjstva % 79 128 67 61 119 107 107 81 118 74
PT RO SI-08 SK FI SE VB SI-07 SI-06 SI-05
industrija % 101 100 102 130 70 78 106 79 75 79
gospodinjstva % 76 96 77 91 117 67 73 75 74 71
SI-04 SI-03 SI-02 SI-01 SI-00
industrija % 84 76 81 78 75
gospodinjstva % 71 68 62 68 62
Slika EN20-7: Primerjava slovenskih cen zemeljskega plina s cenami v državah EU-25 za leto 2008
Viri: 

Evropski statistični urad, 2009.

Prikaži podatke
EA-15 BE BG CZ DE EE IE ES FR IT
industrija % 100 96 61 91 121 73 118 82 97 94
gospodinjstva % 100 102 64 80 105 58 104 108 96 94
LV LT LU MA NL AU PL PT RO SI-08
industrija % 85 94 121 101 87 np 90 93 67 100
gospodinjstva % 65 61 124 73 94 93 74 130 47 95
SK SE VB SI-07 SI-06 SI-05 SI-04 SI-03 SI-02 SI-01
industrija % 95 134 78 84 89 87 80 84 108 116
gospodinjstva % 75 116 82 88 96 88 87 83 79 81
SI-00
industrija % 97
gospodinjstva % 60
Slika EN20-8: Primerjava slovenskih cen naftnih derivatov s cenami v državah EU-25 za leto 2008
Viri: 

Evropski statistični urad, 2009; Oil Buletin, 2009.

Prikaži podatke
EU15 BE CZ DK DE EE IE GR ES FR
NMB % 100 109 92 103 104 78 92 85 85 103
D2 % 100 97 107 104 110 98 106 99 93 105
IT CY LV LT LU HU MT NL AT PL
NMB % 105 79 80 79 89 88 84 115 91 91
D2 % 112 89 92 92 90 103 90 104 102 99
PT SI-08 SK FI SE UK SI-07 SI-06 SI-05 SI-04
NMB % 108 82 90 105 98 108 82 79 76 79
D2 % 106 93 108 103 109 129 89 87 87 87
SI-03 SI-02 SI-01
NMB % 80 79 78
D2 % 90 89 85

Cilji

Slovenska energetska politika, ki je opredeljena v ReNEP, ne postavlja konkretnih ciljev glede cen energije, predvideva pa mehanizme s področja konkurenčnosti oskrbe z energijo, katerih izvajanje ima posreden vpliv na večjo konkurenčnost in cene energije.


Absolutna raven cen energije in njihova gibanja imajo močan vpliv na skupno rabo energije in vplivajo na spremembo v povpraševanju po različnih gorivih. Rast cen energije je spodbuda za zmanjšanje rabe energije pri končnih porabnikih, s čimer se zmanjšuje vpliv na okolje. Relativne spremembe cen energentov, ki so zamenljivi med seboj, vplivajo na zamenjavo med gorivi.

Odprtje trgov je pomembno za zagotavljanje konkurenčne oskrbe z energijo, predvsem industrijskih odjemalcev, za večjo učinkovitost poslovanja energetskih podjetij, večjo preglednost same oskrbe z energijo in energetskih trgov ter boljšo ponudbo energetskih storitev odjemalcem. Energetska politika nima neposrednega vpliva na osnovno ceno energije, tudi ceno za uporabo omrežij oblikuje Agencija za energijo RS. Edini mehanizem, s katerim država neposredno vpliva na končno ceno energije, je izvajanje davčne politike, preko katere določa višino obdavčitve energije.

Na splošno so se cene energentov glede na leto 1995 realno povečevale. Glavni razlog so visoke cene nafte in plina na mednarodnih trgih. Cene električne energije, ki so bile v letu 2006 realno gledano edine, ki so bile primerljive ravni cen iz leta 1995, so z letom 2008 postale realno višje od cen iz leta 1995. Pri oblikovanju cen električne energije sta imela močan vpliv predvsem liberalizacija in odpiranje trgov ter višja stopnja obdavčitve, v zadnjih letih pa predvsem pomanjkanje ponudbe na širšem evropskem trgu.

Električna energija
V Sloveniji so se po letu 1992 cene električne energije zviševale predvsem zaradi deregulacije na področju cen ter odprave križnega subvencioniranja. Cene električne energije so na splošno začele bolje odražati stroške njene proizvodnje. V industriji je bilo precejšno znižanje cen doseženo v letu 1999 zaradi večje konkurenčnosti med ponudniki energije, kot posledica odpiranja trga. V obdobju od leta 2000 do 2005 so se cene ustalile in do večjih sprememb ni več prihajalo. V letu 2006 so se cene električne energije začele realno povečevati, predvsem kot posledica večjega povpraševanja, pomanjkanja ponudbe električne energije in višjih cen naftnih derivatov na svetovnem trgu, takšen trend se je nadaljeval tudi v letu 2008.
Gibanje cen električne energije za gospodinjstva je bilo v obdobju od 1995 do 2000 podobno kot pri industriji, pri čemer je bil glavni razlog za dvig višja davčna obremenitev (glej Slika 5). Po letu 2000 pri cenah za gospodinjstva ni bilo večjih sprememb. Glavni razlog za to je državni nadzor cen. 1. julija 2007 je prišlo do popolnega odprtja trga, kar pa v letu 2008 še ni prineslo vidnejših cenovnih sprememb.

Zemeljski plin
Do leta 1999 je za Slovenijo značilna zmerna rast cen zemeljskega plina, ki je postala v obdobju od leta 1999 do 2001 precej bolj intenzivna . Razlogi za rast pred letom 2000 in po njem so različni.
V obdobju med 1995 do 2000 je bila glavni razlog za dvig cene zemeljskega plina višja davčna obremenitev (povečevanje deleža davkov v končni ceni zemeljskega plina). Po letu 2000 je možno opaziti nestanovitno gibanje cen tako pri gospodinjskih kot industrijskih uporabnikih, v zadnjih letih pa je opazen močan trend rasti. Cene zemeljskega plina za industrijske odjemalce so bile leta 2008 glede na leto 2000 realno višje več kot za 60 odstotkov, za gospodinjstva pa kar za dobrih 80 odstotkov. Glavni razlog za dvig končnih cen je višja osnovna cena zemeljskega plina, kot posledica višjih uvoznih cen in splošnih razmer na mednarodnih trgih zemeljskega plina (glej Slika 5).

Naftni derivati in kurilno olje
V Sloveniji so naftni derivati najdražji energent, predvsem zaradi razmeroma visokega deleža davkov v njihovi končni ceni. Slovenija je tudi ena redkih držav EU, ki v celoti regulira ceno naftnih derivatov. Predpisano ima metodologijo za oblikovanje osnovne cene goriv, država pa na končno ceno vpliva tudi z določanjem višine trošarine. Osnovni namen uvedbe nadzora cen naftnih derivatov je bila zaščita potrošnikov pred oligopolnim določanjem osnovnih cen s strani trgovcev goriv in tudi možnost izvajanja zaščitnih ukrepov pred vplivom svetovnih cen nafte na inflacijo v Sloveniji. Cene naftnih derivatov so se od leta 1995 naprej realno povečevale s povprečno letno stopnjo rasti nad 4,5%, vendar glavni razlog za rast v obdobju pred letom 2000 in po njem ni enak. V prvem obdobju je bila rast cen posledica predvsem višje obdavčitve naftnih derivatov (uvedba trošarine in DDV), medtem ko je bil glavni razlog za rast maloprodajnih cen naftnih derivatov v zadnjih letih predvsem posledica rasti osnovne cene goriv zaradi visokih cen nafte na svetovnih trgih.

Cene električne energije v Sloveniji ostajajo pod ravnijo cen držav EU-15 za tarifne (gospodinjske) odjemalce, pri industrijskih odjemalcih pa so cene energije višje. Gledano po kupni moči (v cenah se upošteva življenjski standard) pa so bile cene v Sloveniji v letu 2008 za 24 % nižje, kot je bila povprečna cena za EU-15. Cene električne energije za industrijske odjemalce pa so bile v letu 2008 višje za 2,5 % od povprečja EU-15.

V letu 2008 cene zemeljskega plina ostajajo pod ravnijo cen držav EA-15 tako pri industrijskih kot tudi gospodinjskih odjemalcih, pri čemer se cene zemeljskega plina v zadnjih letih vse bolj približujejo evropskemu povprečju. Gledano po kupni moči (v cenah se upošteva življenjski standard), pa so v letu 2008 cene zemeljskega plina pri tarifnih odjemalcih za 5 % nižje od povprečja držav EA-15.

Na področju naftnih derivatov so cene neosvinčenega bencina (NMB 95) in dizelskega goriva (D2) v letu 2008 okoli 18 % (NMB 95) in 11 % (D2) pod povprečjem cen držav EU-15. Razloga sta dva, nižja osnovna cena goriv, v največji mera pa nivo obdavčitve goriv, ki ostaja precej pod ravnijo najrazvitejših držav.


Podatki za Slovenijo in druge države

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP, Ur.l.RS, št. 57/04).
Izvorna baza podatkov: Podatke o cenah energentov objavlja SURS v spletni aplikaciji SI-STAT > Okolje in naravni viri > Energetika > Cene energetskih virov za vse porabniške skupine.
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS (Mojca Suvorov) oziroma Eurostat.
Datum zajema podatkov za kazalec: 5.12.2009.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki za cene energije se objavljajo dvakrat letno in sicer za cene, ki so veljale 1. januarja, objavi SURS v drugem tednu marca, za cene 1. julija tekočega leta pa SURS objavi v drugem tednu septembra.
Cene za električno energijo in zemeljski plin po posameznih porabniških skupinah spremlja Statistični urad RS, od leta 1992 naprej za električno energijo in od leta 1995 za zemeljski plin. Statistični urad spremlja tudi cene goriv, vendar le od leta 1999 naprej. Cene goriv pred tem letom so dostopne pri trgovcih goriv (Petrol).
Pri industrijskih odjemalcih zemeljskega plina in električne energije sta najbolj reprezentativni porabniški skupini I3 za porabnike zemeljskega plina in Id za porabnike električne energije. Pri gospodinjskih odjemalcih sta najbolj reprezentativni porabniški skupini D2 za porabnike zemeljskega plina in Dc za porabnike električne energije.
Metodologija obdelave podatkov: Cene energije, ki jih objavlja SURS, so tekoče cene. Ker gre za nominalne kategorije, spremembe v cenah ne odražajo realnih sprememb. Realne spremembe v cenah odražajo samo realne cene, ki jih izračunamo tako, da nominalne cene deflacioniramo z deflatorjem DBP, ki ga za vsako predhodno leto objavi SURS. Cene energije, ki so prikazane v podatkovnem listu, so realne cene, pri izračunu pa so bili uporabljeni deflatorji, ki so nominalne cene pretvorili na raven realnih leta 1995. Realne cene 1995 so bile pretvorjene v evre 1995 z uporabo povprečnega letnega menjalnega tečaja Banke Slovenije v letu 1995. Takšen preračun omogoča boljšo primerljivost cen energije v Sloveniji s povprečnimi cenami v EU.
Realne cene energije so izračunane kot:
PRt = [(Pt*1/D1995,t)/dt1995]
PR-realne cene, P – tekoče cene, D – deflator, dt – devizni tečaj.
Geografska pokritost: EA-15 sestavljajo države: Belgija, Nemčija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Italija, Ciper, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Slovenija in Finska. EU-15 zajema stare članice EU (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Velika Britanija).EU-10 zajema članice, ki so se pridružile EU leta 2004 (Ciper, Češka republika, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija). EU-12 zajema poleg EU-10 še Romunijo in Bolgarijo. EU-27 zajema EU-15 in EU-12, EU-25 pa EU-15 in EU-10.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih podatkov za celoten časovni niz za električno energijo in zemeljski plin je SURS, kar omogoča bolj kakovostno in dosledno analizo posameznega sektorja, le pri cenah goriv je bilo potrebno podatke pred letom 1999 pridobiti od največjega trgovca goriv v Sloveniji (Petrol).
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki odražajo cene po posameznih porabniških skupinah, ki so veljale na prvi dan v mesecu januarju in juliju. SURS objavlja cene, ki jih predhodno pridobi od dobaviteljev električne energije in zemeljskega plina in ne neposredno od porabnikov energije. V industriji je večina pogodb med dobavitelji in porabniki energije sklenjena za več let, cene pa se ponavadi znotraj posameznih porabnikov iste porabniške skupine razlikujejo, zato domnevamo, da SURSove cene po vsej verjetnosti ne odražajo dejanskih razmer na področju.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- MG, 2007. Letni energetski pregled za leto 2005.
- Oil bulletin.
- Uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov (Ur.l. RS, št. 91/07).


TWITTER