KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Cene energentov so se v obdobju 2008-2011 zvišale. V istem obdobju se je najbolj, realno skoraj za 23 %, dvignila cena električne energije za gospodinjstva, sledijo zemeljski plin v industriji in bencin NMB 95, zemeljski plin za gospodinjstva, dizelsko gorivo D2, kurilno olje ter električna energija v industriji.


Kazalec prikazuje končne cene goriv z vključenimi vsemi dajatvami. Cene so za električno energijo izražene v evrih na kilovatno uro (EUR/kWh), za zemeljski plin v evrih na gigajoul (EUR/GJ) in za tekoča goriva v evrih na liter goriva (EUR/l).

Cene električne energije in zemeljskega plina so končne cene za tipične skupine industrijskih in gospodinjskih odjemalcev. V cenah za industrijske odjemalce ni davka na dodano vrednost (DDV).


Grafi

Slika EN20-1: Realne spremembe cen električne energije, zemeljskega plina v industriji in gospodinjstvih ter naftnih derivatov
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2012.

Prikaži podatke
Električna energija - gospodinjstva Električna energija - industrija Dizel D2 - promet Kurilno olje EL - ogrevanje Zemeljski plin - industrija Bencin NMB 95 - promet Zemeljski plin - gospodinjstva
1995-2007 % 11.1 4.9 73.1 96.5 60.2 69.7 88.5
2008-2011 % 22.1 7.6 14 10.8 19.4 17.4 16.3
Slika EN20-2: Realne cene električne energije v industriji in gospodinjstvih (izražene v evrih 1995) v obdobju od 1992 do 2011
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2012.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Električna energija - industrija EUR/kWh 0.046 0.052 0.051 0.056 0.058 0.06 0.069 0.067 0.054 0.054
Električna energija - gospodinjstva EUR/kWh 0.06 0.071 0.069 0.075 0.076 0.077 0.09 0.089 0.089 0.089
2002 2003 2004 2005 2006 2007 - 2008 2009 2010
Električna energija - industrija EUR/kWh 0.051 0.049 0.051 0.051 0.053 0.058 0.058 0.059 0.062
Električna energija - gospodinjstva EUR/kWh 0.087 0.084 0.085 0.086 0.086 0.083 0.086 0.098 0.103
2011
Električna energija - industrija EUR/kWh 0.062
Električna energija - gospodinjstva EUR/kWh 0.105
Slika EN20-3: Realne cene zemeljskega plina v industriji in gospodinjstvih (izražene v evrih 1995) v obdobju od 1995 do 2011
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2012.

Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Zemeljski plin - industrija EUR/GJ 3.971 3.576 3.655 5.478 4.179 4.786 7.452 6.167 4.452 4.027
Zemeljski plin - gospodinjstva EUR/GJ 5.754 5.338 5.338 6.309 5.61 6.488 9.412 8.311 8.32 8.082
2005 2006 2007 - 2008 2009 2010 2011
Zemeljski plin - industrija EUR/GJ 4.909 6.493 6.359 7.609 8.857 8.711 9.083
Zemeljski plin - gospodinjstva EUR/GJ 8.611 10.59 10.848 11.666 13.349 11.946 13.57
Slika EN20-4: Realne cene tekočih goriv (izražene v evrih 1995) v obdobju od 1995 do 2011
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2012.

Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Diesel D2 - promet EUR/l 0.404 0.381 0.405 0.436 0.478 0.581 0.632 0.559 0.591 0.58
Bencin NMB 95 - promet EUR/l 0.434 0.409 0.424 0.478 0.492 0.54 0.635 0.649 0.669 0.661
Kurilno olje EL EUR/l 0.212 0.2 0.226 0.23 0.23 0.323 0.39 0.316 0.355 0.328
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Diesel D2 - promet EUR/l 0.68 0.746 0.699 0.794 0.689 0.809 0.904
Bencin NMB 95 - promet EUR/l 0.684 0.749 0.736 0.797 0.662 0.855 0.935
Kurilno olje EL EUR/l 0.406 0.476 0.416 0.542 0.387 0.484 0.6
Slika EN20-5: Rast realnih cen električne energije, zemeljskega plina in naftnih derivatov ter rast posameznih komponent končne cene
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2012

Prikaži podatke
1995-2007 1995-2000 2008-2011
Električna energija : gospodinjstva - maloprodajna cena % 0.9 3.5 6.9
Električna energija: gospodinjstva - cena pred davki % 0.2 1.9 4.8
Električna energija: gospodinjstva - davki (z DDV) % 6.1 15.9 14.2
Zemeljski plin: gospodinjstva - maloprodajna cena % 5.4 2.4 5.2
Zemeljski plin: gospodinjstva -cena pred davki % 3.6 -1.9 4.5
Zemeljski plin: gospodinjstva - davki (z DDV) % 19.9 40.7 7.7
Dizel D2: promet - maloprodajna cena % 4.7 7.6 4.5
Dizel D2: promet -cena pred davki % 4.5 3.6 0.9
Dizel D2: promet - davki (z DDV) % 4.9 10.8 8.4
Bencin NMB 95: promet - maloprodajna cena % 4.5 4.5 5.5
Bencin NMB 95: promet - cena pred davki % 2.7 -1.5 3
Bencin NMB 95: promet - davki (z DDV) % 6.1 9.4 7.9
Kurilno olje EL: ogrevanje - maloprodajna cena % 5.8 8.8 3.5
Kurilno olje EL: ogrevanje - cena pred davki % 4.2 2.8 1.1
Kurilno olje EL: ogrevanje - davki (z DDV) % 13.2 34.3 10.4
Slika EN20-6: Delež davkov in osnovne cene v maloprodajni ceni posameznega energenta v letu 2011
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2012.

Prikaži podatke
Električna energija - industrija Zemeljski plin - industrija Električna energija - gospodinjstva Zemeljski plin - gospodinjstva Dizel D2 - promet Bencin NMB 95 - promet Kurilno olje EL
Osnovna cena % 74.2 74 74.4 73.5 43.4 40.9 63.7
Davki % 25.8 26 25.6 26.5 56.6 59.1 36.3
Slika EN20-7: Primerjava cen električne energije v Sloveniji s cenami v državah EU-27 za leto 2011
Viri: 

Evropski statistični urad, 2012.

Prikaži podatke
Električna energija BE BG CZ DK DE EE IE GR ES FR
industrija % 104.60385439 68.3083511777 117.451820128 93.6830835118 96.3597430407 65.9528907923 120.021413276 98.1798715203 115.845824411 77.3019271949
gospodinjstva % 122.716627635 53.7080405933 96.174863388 98.5948477752 109.758001561 54.9570647931 123.653395785 80.0156128025 124.668227947 77.5956284153
Električna energija CY LV LT LU HU MT NL AT PL PT
industrija % 171.841541756 105.353319058 111.884368308 102.78372591 104.710920771 192.719486081 90.0428265525 98.1798715203 103.104925054 96.6809421842
gospodinjstva % 135.128805621 74.7072599532 78.3762685402 113.270882123 104.293520687 126.073380172 101.483216237 112.568306011 89.3832943013 79.2349726776
Električna energija RO SI-11 SK FI SE UK IT
industrija % 85.9743040685 95.182012848 132.012847966 73.4475374732 94.9678800857 100.535331906 122.591006424
gospodinjstva % 66.1982825917 84.231069477 107.103825137 84.387197502 107.416081187 106.557377049 109.055425449
Slika EN20-8: Primerjava slovenskih cen zemeljskega plina s cenami v državah EU-27 za leto 2011
Viri: 

Evropski statistični urad, 2012.

Prikaži podatke
BE BG CZ DK DE EE IE GR ES FR
CY LV LT LU HU MT NL AT PL PT
RO SI-11 SK FI SE UK IT
Slika EN20-9: Primerjava slovenskih cen naftnih derivatov s cenami v državah EU-27 za leto 2011
Viri: 

Evropski statistični urad, 2012; Oil Bulletin, 2012.

Prikaži podatke
BE BG CY CZ DE DK EE ES FI FR
NMB % 110.147857211 83.4694146554 83.9367536246 99.6672793101 109.144824447 113.146553681 88.7126755548 93.3771494001 110.930222767 106.477500283
D2 % 100.069053937 88.5420106854 90.5573571278 104.881486143 105.302052266 105.426456368 97.3562419201 95.2718712666 101.758541895 100.117210364
GR HU IE IT LT LU LV MT NL PL
NMB % 118.35786613 96.950175001 97.851418514 106.804414665 93.6126763528 91.8205911482 88.451144049 97.3313274513 117.729298931 90.3346166833
D2 % 111.642648401 101.979258849 101.208756027 105.311683552 91.6031541865 87.3710069182 94.4178973061 97.1154597883 101.889366853 93.3648767835
PT RO SE SI-10 SK UK EU-27
NMB % 109.962110403 86.811371227 110.404930793 93.8392874587 98.0743146837 107.700457267 100
D2 % 102.492927396 92.3222901532 115.851520064 98.9614561314 96.5536348144 120.312410357 100

Cilji

Slovenska energetska politika, ki je opredeljena v ReNEP, je kot svoj cilj opredelila popolno odprtje trga z električno energijo in ga tudi dosegla. Predvidena je bila vrsta drugih mehanizmov za večjo konkurenčnost s posrednim vplivom na ceno energije.

Cene energije se v pretežni meri določajo na trgu, razen za storitve prenosa in distribucije električne energije, katerih ceno regulira neodvisni regulator. Tudi maloprodajne cene naftnih derivatov so regulirane in se po modelu prilagajajo referenčni ceni na mednarodnem trgu goriv. Državna politika ima neposreden vpliv na končno ceno preko davčne politike.

Na ravni EU so določene minimalne stopnje trošarine na energente.


Absolutna raven cen energije in njihova gibanja kratkoročno in dolgoročno vplivajo na skupno rabo energije in vplivajo na spremembo v povpraševanju po različnih gorivih. Rast cen energije je spodbuda za zmanjšanje rabe energije pri končnih porabnikih, s čimer se zmanjšuje vpliv na okolje. Relativne spremembe cen energentov, ki so zamenljivi med seboj, vplivajo na zamenjavo med gorivi.

Odprtje trgov je namenjeno zagotavljanju konkurenčne oskrbe z energijo, predvsem industrijskih odjemalcev, za večjo učinkovitost poslovanja energetskih podjetij, večjo preglednost same oskrbe z energijo in energetskih trgov ter boljšo ponudbo energetskih storitev odjemalcem.

Cene energentov so se glede na leto 1995 realno zelo povečale. Glavni razlog je povečanje cen goriv na mednarodnih trgih. Cene električne energije, ki so bile v letu 2006 realno gledano edine na primerljivi ravni kot leta 1995, so z letom 2008 postale realno višje od cen iz leta 1995. Pri oblikovanju cen električne energije sta imela znaten vpliv predvsem uvajanje in odpiranje trgov ter spremembe obdavčitev, v zadnjih letih pa tudi gibanje cen na širšem evropskem trgu.

Električna energija
V Sloveniji so se po letu 1992 cene električne energije do leta 1998 zviševale predvsem s ciljem doseči raven, ki bi pokrivala podjetniške in zunanje stroške proizvodnje električne energije in postopnim uveljavljanjem tržnega oblikovanja cen v energetiki. Po začetku uvajanja in odpiranja trga v državi so se cene električne energije v industriji znižale in do leta 2005 ustalile. Po letu 2006 so se začele realno spet povečevati, predvsem kot posledica gibanja cen na širšem trgu EU, kjer so rasle zaradi večjega povpraševanja, vpliva vrednosti emisijskih kuponov in visokih cen naftnih derivatov na svetovnem trgu.

Povečanje maloprodajne cene električne energije za industrijske odjemalce za 7,0 % med leti 2008 in 2011 je bilo v večji meri posledica višje trošarine , cena brez vseh davkov se je namreč zmanjšala za 1,1 %. V letu 2011 se je glede na preteklo leto maloprodajna cena zmanjšala za 0,6 %, za 2,9 % pa se je zmanjšala cena brez davkov.

Cene električne energije za gospodinjstva so se v obdobju od 1995 do 2000 povečale za 19,9 %. Razloga sta bila predvsem dvig davčne obremenitve in cene energije (glej Slika 5). 1. julija 2007 se je trg z električno energijo odprl tudi za gospodinjske uporabnike. Cena električne energije za gospodinjstva pred odprtjem trga še ni odražala tržne cene, odprtje trga z električno energijo za gospodinjske porabnike ni prineslo vidnejših cenovnih sprememb v letu 2008. Cene so se med letoma 2008 in 2011 povečale za 22,1 odstotkov in sicer zaradi povečanja cene energije za 15,1 odstotkov in 49,1 odstotnega dviga davkov v tem obdobju.

Cene električne energije v Sloveniji ostajajo pod ravnijo cen držav EU-27. Leta 2011 so bile za gospodinjske odjemalce nižje od povprečja EU-27 za 16 %, za industrijske odjemalce pa za 5 %.

Zemeljski plin
Do leta 1999 je za Slovenijo značilna zmerna rast cen zemeljskega plina, ki je postala v obdobju od leta 1999 do 2001 precej bolj intenzivna. Razlogi za rast pred letom 2000 in po njem so različni. V obdobju med 1995 do 2000 je bil glavni razlog za dvig cene zemeljskega plina višja davčna obremenitev (povečevanje deleža davkov v končni ceni zemeljskega plina). Po letu 2000 je možno opaziti nestanovitno gibanje cen tako pri gospodinjskih kot industrijskih uporabnikih.
Cene zemeljskega plina za industrijske odjemalce so se v obdobju 2008-2011 realno povečale za 19,4 odstotkov, za gospodinjstva pa za 16,3 odstotka. V letu 2011 zaznamo znatno rast cen zemeljskega plina glede na predhodno leto, za gospodinjske odjemalce 13,6 % pri industrijskih odjemalcih pa je razlika manjša in sicer 4,3 %. Glavni razlog za rast končnih cen zemeljskega plina je višja osnovna cena zemeljskega plina, kot posledica višjih uvoznih cen in splošnih razmer na mednarodnih trgih zemeljskega plina, ki je v tesni povezavi s trgi surove nafte in naftnih derivatov.

Naftni derivati in kurilno olje
Slovenija je ena redkih držav EU, ki v celoti regulira ceno naftnih derivatov. Predpisano ima metodologijo za oblikovanje osnovne cene goriv, država pa na končno ceno vpliva tudi z določanjem višine trošarine. Osnovni namen uvedbe nadzora cen naftnih derivatov je bila zaščita potrošnikov pred oligopolnim določanjem osnovnih cen s strani trgovcev goriv in tudi možnost izvajanja zaščitnih ukrepov pred vplivom svetovnih cen nafte na inflacijo v Sloveniji. Cene naftnih derivatov so se v obdobju od leta 1995 do leta 2007 realno povečevale s povprečno letno stopnjo rasti nad 4,5 %, vendar glavni razlog za rast v obdobju pred letom 2000 in po njem ni enak. V prvem obdobju je bila rast cen posledica predvsem višje obdavčitve naftnih derivatov (uvedba trošarine in DDV), medtem ko je bil glavni razlog za rast maloprodajnih cen naftnih derivatov v zadnjih letih predvsem posledica rasti osnovne cene goriv zaradi visokih cen nafte na svetovnih trgih. V letu 2009 so zaradi nižjih cen na trgu cene naftnih derivatov padle v primerjavi z 2008, bencin NMB 95 za 17 %, dizel D2 za 13,2 % in kurilno olje za 29 %. V letu 2011 pa je opazna vnovična rast cen naftnih derivatov, tako da pri dizlu in bencinu cene ujamejo trend rasti do leta 2008. Cena dizelskega goriva D2 je za 11,7 % višja, bencinskega NMB 95 za 9,3 % in cena kurilnega olja višja za 24,1 % kot v letu 2010. V obdobju 2008 do 2011 se je znatno spremenila trošarina, ki je za dizelsko gorivo D2 višja za 35,2 %, za bencinsko gorivo NMB 95 za 29,4 %. Pri kurilnem olju se je trošarina povečala za več kot 2 krat v primerjavi z letom 2008.

Leta 2011 so bile maloprodajne cene neosvinčenega bencina NMB 95 v primerjavi s povprečjem EU-27 nižje za 6 %, za dizelsko gorivo D2 pa nižje za 1 %.


Podatki za Slovenijo
Cilji so povzeti po:
Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP, Ur.l.RS, št. 57/04).
Izvorna baza podatkov: Podatke o cenah energentov objavlja SURS v spletni aplikaciji SI-STAT > Okolje in naravni viri > Energetika > Cene energetskih virov za vse porabniške skupine.
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS (Ema Mišič) oziroma Eurostat.
Datum zajema podatkov za kazalec: 14.11.2012.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:
V letu 2007 je bilo sprejeto dopolnilo k Direktivi 90/377/EC, ki ureja zbiranje cen električne energije in zemeljskega plina z novo metodologijo. Zato cene, ki so od januarja 2008 preračunane in prikazane v skladu z novo metodologijo, niso primerljive s predhodno objavljenimi cenami.
Polletni podatki o cenah električne energije od januarja 1992 do vključno julija 2007 po stari metodologiji so dostopni na SURS Podatki o cenah po stari metodologiji zbiranja podatkov so zbrani glede na tipične porabniške skupine in sicer: Ie za električno energijo v industriji, Dc za električno energijo v gospodinjstvih, I3-1 za zemeljski plin v industriji in Dc za zemeljski plin v gospodinjstvih.
Po novi metodologiji pa so predstavljene naslednje reprezentativne skupine: pri industrijskih odjemalcih: I3 za porabnike zemeljskega plina in Id za porabnike električne energije. Pri gospodinjskih odjemalcih sta najbolj reprezentativni porabniški skupini D2 za porabnike zemeljskega plina in Dc za porabnike električne energije.
Podatki za cene energije se objavljajo dvakrat letno in sicer cene, ki so veljale 1. januarja, objavi SURS v drugem tednu marca, cene, ki veljajo 1. julija tekočega leta, pa SURS objavi v drugem tednu septembra.
Cene za električno energijo in zemeljski plin po posameznih porabniških skupinah spremlja Statistični urad RS, od leta 1992 naprej za električno energijo in od leta 1995 za zemeljski plin. Statistični urad spremlja tudi cene goriv, vendar le od leta 1999 naprej. Cene goriv pred tem letom so dostopne pri trgovcih goriv (Petrol).

Metodologija obdelave podatkov: Cene energije, ki jih objavlja SURS, so tekoče cene. Ker gre za nominalne kategorije, spremembe v cenah ne odražajo realnih sprememb. Realne cene izračunamo tako, da nominalne deflacioniramo z deflatorjem DBP, ki ga za vsako predhodno leto objavi SURS. Cene energije, ki so prikazane v podatkovnem listu, so realne, pri izračunu pa so bili uporabljeni deflatorji, ki so nominalne cene pretvorili na raven realnih leta 1995. Te so bile pretvorjene v evre 1995 z uporabo povprečnega letnega menjalnega tečaja Banke Slovenije v letu 1995. Takšen preračun omogoča boljšo primerljivost cen energije v Sloveniji s povprečnimi cenami v EU.
Realne cene energije so izračunane kot:

PRt = [(Pt*1/D1995,t)/dt1995]

PR-realne cene, P – tekoče cene, D – deflator, dt – devizni tečaj.
Geografska pokritost: EU-27.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih podatkov za celoten časovni niz za električno energijo in zemeljski plin je SURS, kar omogoča bolj kakovostno in dosledno analizo posameznega sektorja, le pri cenah goriv je bilo potrebno podatke pred letom 1999 pridobiti od največjega trgovca goriv v Sloveniji (Petrol).
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki odražajo cene po posameznih porabniških skupinah, ki so veljale na prvi dan v mesecu januarju in juliju. SURS objavlja cene, ki jih predhodno pridobi od dobaviteljev električne energije in zemeljskega plina in ne neposredno od porabnikov energije. V industriji je večina pogodb med dobavitelji in porabniki energije sklenjena za več let, cene pa se ponavadi znotraj posameznih porabnikov iste porabniške skupine razlikujejo, zato domnevamo, da SURSove cene po vsej verjetnosti ne odražajo dejanskih razmer na področju.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Podatki za druge države

Izvorna baza podatkov oz. vir: Eurostat - Tables by themes > Environment and energy > Energy Statistics - prices, Oil bulletin, pod povezavo Time series – History from 2005 onwards
Skrbnik podatkov: Eurostat, European Communities, kontakt: tren-oil-bulletin@ec.europa.eu
Datum zajema podatkov za kazalec: 14. 12. 2012
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: V bazi Oil bulletin so zbrani podatki o cenah pogonskih goriv po posameznih državah članicah na tedenskem nivoju. V preglednici so podatki o cenah goriv brez in z upoštevanimi davki po državah EU. Uporabili smo cene, ki so veljale 4. januarja posameznega leta za posamezno državo članico. Metodologija zbiranja podatkov je opisana tukaj.
Metodologija obdelave podatkov: Cene za posamezno državo so določene kot uteženo povprečje cen držav članic.
Geografska pokritost: glej zgoraj (podatki za Slovenijo).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih podatkov za celoten časovni niz za NMB 95 in D2 je Eurostat, kar omogoča kakovostnejšo in konsistentno ter predvsem pregledno analizo posameznega sektorja.
- Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Primerjave med cenami in njihovimi trendi po državah članicah verjetno ne odražajo povsem dejanskih razmer na področju, predvsem zaradi razlik v kakovosti produktov, različnih tržnih praksah in razlikah v strukturi trga pogonskih goriv med državami članicami EU.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Drugi viri in literatura:

- AGEN-RS, 2012. Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2011.
- Oil bulletin.
- Uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov (Ur.l. RS, št. 91/07).


TWITTER