KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Rezultati raziskave energetske učinkovitosti v Sloveniji (REUS) 2021 kažejo, da 61 % gospodinjstev redko ali nikoli ne uporablja javnega potniškega prevoza (JPP). Največji delež teh gospodinjstev živi v Ljubljani in Mariboru, medtem, ko med regijami prednjači Obalno-kraška. Dobra desetina gospodinjstev, ki uporabljajo javni potniški prevoz, je tega uporabila v zadnjem tednu, slaba petina pa v zadnjem mesecu. Za dve petini gospodinjstev so glavni namen uporabe javnega potniškega prevoza opravki in nakupi, medtem, ko četrtina uporablja javni potniški prevoz za pot na delo. Delež gospodinjstev, v katerih je javni potniški prevoz glavni prevoz za pot na delo, je zelo majhen. V letu 2021 je na ta delež nedvomno vplivala pandemija virusa Covid-19.

 


Kazalec prikazuje rezultate ankete po slovenskih gospodinjstvih o pogostosti rabe javnega potniškega prevoza (mestnega avtobusa, primestnega avtobusa ali vlaka). Zajema povprečje za Slovenijo in podatke po tipu naselja in regijah, kdaj so gospodinjstva nazadnje uporabila javni potniški prevoz in za kakšen namen. Z vidika okolja je kazalec pomemben, ker kaže potencial za povečanje uporabe javnega potniškega prevoza in tako za zmanjšanje negativnih vplivov avtomobilov gospodinjstev na okolje. Pri analizi rezultatov raziskave REUS 2021 moramo upoštevati spremembe pri mobilnosti članov gospodinjstev v letu 2020 in 2021 zaradi ukrepov za zajezitev širjenja okužb s SARS-CoV-2 (Covid-19). Del podatkov, ki jih kazalec prikazuje, odraža stanje v obdobju 2010–2019.


Grafi

Slika OP11-1: Pogostost uporabe javnega potniškega prevoza v Sloveniji in po naseljih, 2021
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2021 (25. 10. 2021)

Prikaži podatke
Slovenija [%] Ljubljana [%] Maribor [%] naselje z več kot 10.000 oseb [%] naselje od 2-000 do 10.000 oseb [%] kmečko naselje z manj kot 2.000 oseb [%] nekmečko naselje z manj kot 2.000 oseb [%]
1-7 krat tedensko 10,38 22,53 14,63 6,23 8,05 7,76 9,06
1-3 krat mesečno 9,63 22,30 10,59 10,37 8,69 6,93 5,35
1-3 krat na pol leta 18,93 27,63 28,31 35,94 16,87 11,62 11,92
Redkeje 33,87 22,92 36,11 37,86 30,63 36,46 37,07
Nikoli 27,20 4,61 10,36 9,61 35,76 37,23 36,60
Slika OP11-2: Zadnja uporaba javnega potniškega prevoza, Slovenija, 2021
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2021 (25.10.2021)

Prikaži podatke
skupaj [%]
v tem tednu 13,80
v tem mesecu 17,57
v tem letu 30,37
pred več kot enim letom 38,27
Slika OP11-3: Namen zadnje uporabe javnega potniškega prevoza, Slovenija, 2021
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2021 (25.10.2021)

Prikaži podatke
skupaj [%]
pot na delo v kraju bivanja (do 5 km) 11,35
pot na delo izven kraja bivanja (5 - 150 km) 12,81
prevoz v vrtec, šolo, na fakultet (do 5 km) 3,10
opravki in nakupi v kraju bivanja (do 5 km) 16,32
opravki in nakupi izven kraja bivanja (5 - 150 km) 22,43
izleti (5 - 150 km) 28,18
počitnice (več kot 150 km) 5,82
Slika OP11-4: Delež gospodinjstev, ki redno (1-7 krat na teden) uporablja javni potniški prevoz, po regijah, Slovenija, 2021
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2021 (25.10.2021)

Prikaži podatke
Pomurska [%] Podravska [%] Koroška [%] Savinjska [%] Zasavska [%] Posavska [%] Jugovzhodna Slovenija [%] Osrednjeslovenska [%] Gorenjska [%] Primorsko-notranjska [%] Goriška [%] Obalno-kraška [%]
regija 10,50 4,74 0 6,59 13,57 0 1,83 18,30 10,22 0 3,94 29,78
Slika OP11-5: Uporaba javnega potniškega prevoza za pot na delo ter nakupe in opravke v kraju bivanja oz. zunaj kraja bivanja, Slovenija, 2010-2019
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2010-2019 (25.10.2021)

 

Opomba:

Pri analizi rezultatov moramo upoštevati, da so leta 2019 anketiranci lahko kot način prevoza izbrali samo eno navedbo, v preteklih merjenjih (2010-2017) pa so lahko hkrati izbrali več navedb.

Prikaži podatke
pot na delo v kraju bivanja (do 5 km) [%] pot na delo izven kraja bivanja (5 - 150 km) [%] opravki in nakupi v kraju bivanja (do 5 km) [%] opravki in nakupi izven kraja bivanja (5 - 150 km) [%]
2010 5,77 5,26 9,57 8,51
2011 10,97 10,65 7,53 10,99
2012 8,34 8,52 10 7,87
2015 28,49 22,51 7,95 12
2017 28,28 21,42 8,42 12
2019 6,44 7,31 3,05 4

Cilji

  • Zmanjšanje rabe fosilnih virov energije ter povečanje energetske učinkovitosti
  • Zagotovitev prehoda v nizkoogljično družbo, ki učinkovito ravna z viri energije
  • Vzgoja in izobraževanje za varstvo okolja
  • Raziskave, razvoj in inovacije za varstvo okolja
  • Izboljšanje zbirke znanja in podatkov za okoljsko politiko
  • Vključevanje ciljev varstva okolja v politike drugih sektorjev
  • Do leta 2030 izboljšati energetsko učinkovitost za najmanj 35 % (The Green Deal)

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije- REUS 2021 kaže, da večina (61 %) gospodinjstev v Sloveniji uporablja javni potniški promet (JPP) redko (34%) ali nikoli (25%). Na tedenski ravni uporablja JPP desetina ljudi, prav toliko na mesečni ravni, približno petina (19 %) pa 1-3 krat na pol leta. Upoštevati moramo dejstvo, da je leta 2021 zaznamovala pandemija virusa SARS-CoV-2 (Covid-19), zaradi katere smo spremenili svoja ravnanja tudi glede uporabe javnega prevoza.

Če primerjamo podatke glede na kraj bivanja vidimo, da največ gospodinjstev redno uporablja JPP v Ljubljani (23 %), medtem, ko v ostalih naselij med 6 in 9 %. V Mariboru JPP redno uporablja 15 % gospodinjstev, redko ali nikoli pa 46 % gospodinjstev.  V nekmečkih in kmečkih naseljih nikoli ali redko uporablja JPP kar 74 % gospodinjstev, od tega 37 % gospodinjstev nikoli.

Največji delež gospodinjstev (38 %) v Sloveniji je JPP nazadnje uporabilo pred več kot enim letom, 30 % pa v tem letu. V tem tednu je JPP uporabilo 14 % ljudi, 18 % pa v tem mesecu.

Vzrok zadnje uporabe JPP je bilo v največjem deležu ljudi (28 %) izlet, sledijo pa opravki in nakupi izven kraja bivanja (22%). Za pot na delo v kraju bivanja je JPP uporabilo 11 %, za odhod na počitnice pa 6 % gospodinjstev. Za prevoz v vrtec, šolo ali na fakulteto v kraju bivanja je JPP uporabilo le 3 % gospodinjstev.

Podatki o uporabi JPP po regijah kažejo, da največji delež gospodinjstev, ki tedensko uporabljajo JPP v Obalno-kraški regiji (30 %). Sledijo ji Osrednjeslovenska (18 %), Zasavska (14 %), in Pomurska (10 %). 5 % ali manj pa jih je v Podravski, Goriški in Jugovzhodni Sloveniji, medtem, ko v Koroški, Posavski in Primorsko-notranjski regiji gospodinjstev, ki redno uporabljajo javni potniški prevoz sploh ni.

Primerjava rezultatov raziskave REUS o načinu prevoza za obdobje 2010–2017 (anketiranci so lahko pri načinu prevoza izbrali več možnih odgovorov) kaže pozitiven trend, saj se je delež gospodinjstev, ki za pot na delo poleg avtomobila dodatno uporabljajo javni potniški prevoz, povečal za 22 odstotnih točk v primeru poti na delo v kraju bivanja (do 5km) in za 16 odstotnih točk v primeru poti na delo zunaj kraja bivanja (5–150 km).

Primerjava z raziskava REUS 2019 je nekoliko otežena, saj so anketiranci v obdobju 2010- 2017 lahko izbrali več odgovorov, leta 2019 pa le en odgovor. Raziskava je pokazala, da delež gospodinjstev, v katerih je javni potniški prevoz glavni način prevoza za pot na delo, opravke in nakupe, zelo majhen. Manj kot desetina gospodinjstev uporablja javni potniški prevoz za pot na delo zunaj kraja bivanja (7 %), za pot na delo v kraju bivanja (6 %), za opravke in nakupe zunaj kraja bivanja (4 %) in za opravke in nakupe v kraju bivanja (3 %).


Metodologija

Cilji povzeti po:

Vir podatkov: Izvorna zbirka podatkov je Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS za gospodinjstva.

Skrbnik podatkov: Informa Echo d.o.o.

Obdobje prikaza podatkov: 2021, Uporaba javnega potniškega prevoza za pot na delo ter nakupe in opravke 2010-2019

Datum zajema podatkov za kazalec: 25.10.2021

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:

Anketiranje smo izvajali od maja do avgusta v letih 2010, 2011, 2012, 2015, 2017 in 2019, ter v septembru 2021.

Vzorec za anketiranje: Vzorec je bil pri vsakem merjenju v obdobju 2010 do 2019 večji od 1.000 gospodinjstev. Leta 2021 je bil izveden samo individualni modul na vzorcu 500 gospodinjstev.

Vzorčenje: Za osebno anketiranje smo podatke anketirancev pridobili iz registra prebivalstva na podlagi 41. člena Zakona o državni statistiki (Ur. l. 45/1995 in 9/2001), ki dovoljuje posredovanje nekaterih osebnih podatkov za namen statističnih in znanstveno raziskovalnih projektov. Uporabili smo proporcionalno vzorčenje znotraj spletnega panela.

Vzorčni okvir: Oseba v gospodinjstvu, ki je stara od 18 do 75 let in je vodja gospodinjstva (se odloča ali soodloča o načinu ogrevanja, uporablja energetske naprave in je najbolje seznanjena z njihovo porabo). Pri odgovorih so lahko pomagali tudi drugi člani gospodinjstva.

Reprezentativnost: Podatki so uteženi in reprezentativni po naslednjih lastnostih:

  • število članov gospodinjstva; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva 2018;
  • tip naselja; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva 2018;
  • regija; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva H1 2021;
  • tip stavbe; klasificiran glede na število stanovanj: SURS, Registrski popis prebivalstva 2015.

V poročilu prikazujemo le odgovore na vprašanja, na katera je odgovorilo najmanj 30 anketiranih. Rezultati na vzorcu do N=100 so zgolj informativne narave in niso statistično zanesljivi.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatke, predstavljene v kazalcu, smo zbirali s pomočjo spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing).

Informacije o kakovosti kazalcev:

Kazalec je pripravljen na podlagi odgovorov reprezentativnega vzorca. Za celotno časovno vrsto so podatki primerljivi.

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zbrani iz arhivskih podatkov posameznih raziskav REUS. Podatki so zanesljivi skladno z gotovostjo, ki izhaja iz velikosti vzorca glede na velikost populacije. Negotovost pri 95 % verjetnosti se giblje v razponu nekaj odstotkov.

Skupna ocena kakovosti kazalca (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)

Relevantnost: 1

Točnost: 1-2 (deklarativna ocena anketirancev)

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

Podatki so na voljo za raven Slovenije in tudi po statističnih regijah: pomurska, podravska, koroška, savinjska, zasavska, posavska, jugovzhodna Slovenija, osrednjeslovenska, gorenjska, notranjsko-kraška, goriška, obalno-kraška.

 

Datum zajema podatkov

Related indicators