Gozdovi v Sloveniji so razmeroma dobro ohranjeni, še posebno kar zadeva pestrost naravne sestave drevesnih vrst in (vertikalno in horizontalno) strukturiranost sestojev. Delež ohranjenih gozdov presega 50 %, močneje spremenjenih, večinoma zasmrečenih in izmenjanih gozdov je le nekaj več kot desetino.

V zadnjih stoletjih se je površina gozdov stalno povečevala, po letu 2010 pa se je povečevanje umirilo in ostaja zadnja leta razmeroma stabilno. Od leta 1875, ko je bilo gozda le 36 %, do danes je njegova površina narasla na 58,3 % ozemlja Slovenije. Po deležu gozda je Slovenija na tretjem mestu med državami EU-28, za Švedsko in Finsko.

Odmrla lesna biomasa je pomemben habitat za favno in floro ter na ta način pripomore k biotski raznovrstnosti gozdnih ekosistemov. V letu 2010 je po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije količina stoječih in ležečih dreves brez panjev in vej znašala 10,11 m3/ha, kar predstavlja približno 4 % celotne lesne zaloge gozdnih sestojev. V pragozdovih pa je lahko ta količina celo nekaj 10-krat večja.