KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Neutral

Zdravstveno stanje gozdov v Sloveniji je v zadnjih letih razmeroma stabilno, a vendar slabše kot je povprečje na ravni EU. Med najbolj poškodovani drevesnimi vrstami sta jelka in hrast. Glede na novejša spoznanja so letna nihanja ocen predvsem kombinacija posledic spreminjajočih se vremenskih pogojev med leti in drugih biotskih ter abiotskih stresnih dejavnikov.

Good

Gozdovi v Sloveniji so razmeroma dobro ohranjeni, še posebno kar zadeva pestrost naravne sestave drevesnih vrst in (vertikalno in horizontalno) strukturiranost sestojev. Delež ohranjenih gozdov presega 50 %, močneje spremenjenih, večinoma zasmrečenih in izmenjanih gozdov je le nekaj več kot desetino.

Good

V Sloveniji se gozdovi z vidika lesnih zalog in prirastka že dolga desetletja krepijo. V zadnjih 70 letih sta se povečala za dobrih 140 %. Posek je, poleg naravnih danosti, odvisen še od socialnoekonomskih faktorjev, v zadnjem času pa predvsem od pojavljanja naravnih ujm (vetrolomi, žledolomi) in lubadarja ter danes znaša približno 50 % prirastka. Do leta 2014 je posek predstavljal približno 50 % prirastka, po tem letu pa se je bistveno povečal in predstavlja od 60 do 75 % skupnega prirastka iglavcev in listavcev.

Good

V zadnjih stoletjih se je površina gozdov stalno povečevala, po letu 2010 pa se je povečevanje umirilo in ostaja zadnja leta razmeroma stabilno. Od leta 1875, ko je bilo gozda le 36 %, do danes je njegova površina narasla na 58,3 % ozemlja Slovenije. Po deležu gozda je Slovenija na tretjem mestu med državami EU-28, za Švedsko in Finsko.

Neutral

Glede na površino gozda predstavljajo krčitve zanemarljiv delež. Povprečje zadnjih desetih let znaša približno 360 ha. Do leta 2008 je bilo največ krčitev posledica izgradnje infrastrukturnih objektov. V letu 2008 pa so se izjemno povečale krčitve gozdov za kmetijske namene, ki so v letu 2009 obsegale kar 85 % vseh izkrčenih površin in tudi v letu 2015 je bil ta delež še vedno 73%.

Good

Odmrla lesna biomasa je pomemben habitat za favno in floro ter na ta način pripomore k biotski raznovrstnosti gozdnih ekosistemov. V letu 2010 je po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije količina stoječih in ležečih dreves brez panjev in vej znašala 10,11 m3/ha, kar predstavlja približno 4 % celotne lesne zaloge gozdnih sestojev. V pragozdovih pa je lahko ta količina celo nekaj 10-krat večja.

Bad

Ohranjenost gozdov ter kakovost zraka sta glede na stanje epifitskih lišajev na celotnem ozemlju Slovenije slaba, razen v gozdovih na višjih nadmorskih višinah v Alpah ter delno na dinarski gorski verigi.


SLEDI NAM

TWITTER