KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu se v Sloveniji postopoma podaljšuje, tako za moške kot za ženske, nekoliko višja je za ženske. V zahodni Sloveniji je pričakovana življenjska doba ob rojstvu nekoliko višja kot v ostalih delih Slovenije. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je bila v letu 2016 za ženske 84,3 leta, za moške pa 78,2 leta.


Kazalec prikazuje pričakovano življenjsko dobo v obdobju 2002–2016 za moške in ženske v Sloveniji in Evropi.

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je vsota meritev starostno specifične umrljivosti zaradi vseh vzrokov v določenem okolju, podana za določeno starostno obdobje. Največkrat se izraža ob rojstvu, gre za t. i. povprečno pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu oziroma pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, ki pove, koliko let življenja lahko povprečno pričakuje novorojenček, ob predpostavki, da bo v svojem prihodnjem življenju izpostavljen vsem zakonitostim umiranja, ki veljajo v danem trenutku (v času opazovanja) (Slovenski medicinski e-slovar).

Velike demografske spremembe, vključno s staranjem prebivalstva, spreminjajo vzorce bolezni in dodajajo breme na vztrajanju zdravstvenega sistema v EU. Podporo zdravemu staranju lahko dosežemo s promocijo zdravja v vseh življenjskih obdobjih, s ciljem, da preprečujemo zdravstvene probleme in druge nezmožnosti, ki se pojavljajo od rojstva dalje in z odpravljanjem neenakosti v zdravju, ki so povezane s socialno, ekonomsko in okoljsko problematiko.


Grafi

Slika ZD26-1: Pričakovana življenjska doba ob rojstvu, v letih, po spolu, 2002-2016, Slovenija
Viri: 
Life expectancy at birth, Eurostat (2018)
Prikaži podatke

moški [leta]

ženske [leta]

2001 

72,30

80,40

2002

72,60

80,50

2003

72,50

80,30

2004

73,50

80,80

2005

73,90

80,90

2006

74,50

82

2007

74,60

82

2008

75,50

82,60

2009

75,90

82,70

2010

76,40

83,10

2011

76,80

83,30

2012

77,10

83,30

2013

77,20

83,60

2014

78,20

84,10

2015

77,80

83,90

2016

78,20

84,30

Slika ZD26-2: Pričakovana življenjska doba ob rojstvu za vse države Evrope, po spolu, 2016
Viri: 
Life expectancy at birth, Eurostat (2018)
Prikaži podatke

moški [leta]

ženske [leta]

EU 28

78,20

83,70

EU 27

78,30

83,70

Evro območje (18 držav)

79,40

84,60

Evro območje (17 držav)

Belgija

79

84

Bolgarija

71,30

78,50

Češka

76,10

82,10

Danska

79

82,80

Nemčija

78,60

83,50

Estonija

73,30

82,20

Irska

79,90

83,60

Grčija

78,90

84

Španija

80,50

86,30

Francija

79,50

85,70

Francija (metropolitan)

Hrvaška

75

81,30

Italija

81

85,60

Ciper

80,50

84,90

Latvija

69,80

79,60

Litva

69,50

80,10

Luksemburg

80,10

85,40

Madžarska

72,60

79,70

Malta

80,60

84,40

Nizozemska

80

83,20

Avstrija

79,30

84,10

Poljska

73,90

82

Portugalska

78,10

84,30

Romunija

71,70

79,10

Slovenija

78,20

84,30

Slovaška

73,70

80,70

Finska

78,60

84,40

Švedska

80,60

84,10

Združeno kraljestvo

79,40

83

Islandija

81,40

84,10

Lihtenštajn

80,60

84

Norveška

80,70

84,20

Švica

81,70

85,60

Črna Gora

74,10

78,90

Makedonija

73,40

77,50

Srbija

73,20

78,30

Turčija

75,40

81

Belorusija

69

79,20

Moldavija

Rusija

Ukrajina

Armenija

71,40

78,50

Azerbajdžan

Gruzija

68,30

77,20


Cilji

V Sloveniji nimamo izoblikovanih posebnih politik, ki bi vplivale na pričakovano življenjsko dobo. Je pa dejstvo, da vse politike, pri katerih je namen zmanjšanja stopnje umrljivosti in obolevnosti prispevajo k daljšanju pričakovane življenjske dobe.

Evropska Komisija podaja pet ključnih izhodišč, ki pomembno vplivajo na prihodnjo demografski razvoj in s tem na pričakovano življenjsko dobo:

  1. Promovirati demografske novosti v EU z izboljšanjem uravnoteženja med profesionalnim, privatnim in delovnim časom (čas za starševstvo, bolj fleksibilen delovni čas, implementacija zaveze o otroškem varstvu iz Evropskega Sveta v Barceloni);
  2. Promovirati zaposlovanje v EU z večjim številom služb in daljšo delovno dobo. EU teži k boljši izobraženosti in boljšemu sistemu izobraževanja in želi v prvi vrsti fleksibilen sistem, ki podpira tranzicijo med različnimi stopnjami v življenjskem ciklusu (večjo fleksibilnost na trgu dela, skupaj z vse življenjskim učenjem). Podpirati želi boj proti diskriminaciji starejših delavcev in skupno Evropsko javno zdravstveno politiko v boju proti kajenju, alkoholizmu in debelosti, z namenom zmanjšanja neenakosti v pričakovani življenjski dobi (ki so neposredno odvisne od življenjskega standarda in stopnje izobrazbe);
  3. Bolj produktivno in dinamično Evropo s poudarkom na oživitvi Lizbonske strategije iz leta 2005, ki bo podala priložnost, da se izkoristijo ekonomske priložnosti, ki so bile omejene z demografskimi spremembami;
  4. Sprejeti in integrirati begunce v Evropi: poudariti atraktivnost Evrope. EU sodeluje s članicami na področju razvoja skupnih politik za legalno migracijo. V naslednjih 20 letih bo morala Evropa pridobiti kvalificirano delavno silo iz tujine za namen izpolnjevana potreb na trgu dela. Naloga ES je tudi podpiranje raznolikosti in boj proti predsodkom z namenom pospešene ekonomske in socialne integracije imigrantov.
  5. Podpora javnim financam: zagotovitev socialne zaščite in enakosti med generacijami v večini držav EU, proračunske rezerve so absolutno potrebne, še posebej pri reformi pokojninskega sistema (The demografic future of Europa - from chellenge to opportunity).

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu približno in izčrpno meri splošno zdravje populacije, ker vsebuje, v standardnem načinu, trenutne informacije o stanju zdravja vseh starostnih skupin in skupin po spolu v populaciji. Kot taka, verodostojno kaže celotno zdravstveno stanje v družbi v določenem času. Prav tako lahko pokaže razlike med populacijami v različnih geografskih območjih (Smits J., Monden C., 2009). Na pričakovano življenjsko dobo vpliva več faktorjev, vključno s socialno-ekonomskim statusom, zdravim življenjskim slogom, kroničnimi obolenji, spolom, raso in etničnimi skupinami. Pričakovana življenjska doba je odvisna tudi od okoljskih dejavnikov in izpostavljenosti, na primer onesnaženemu zraku v bivalnem in zunanjem okolju.

V državah z visoko stopnjo umrljivosti dojenčkov je pričakovana življenjska doba ob rojstvu močno odvisna od stopnje umrljivosti v prvih letih življenja. Meritev, kot je pričakovana življenjska doba v petem letu starosti, lahko uporabimo in s tem izločimo učinek umrljivosti dojenčkov ter dobimo boljšo preprosto meritev celotne stopnje umrljivosti, ki se ne nanaša na zgodnje otroštvo. Zdravje in pričakovana življenjska doba sta povezani s socialnimi okoliščinami v odraslosti in otroštvu, vendar kljub celotnemu izboljšanju ostaja vrzel v zdravju med vrhom in dnom v socialni skali. Za mnoge ljudi te neenakosti pomenijo slabše zdravje, manjšo kvaliteto življenja in prezgodnjo smrt, ki bi jo lahko preprečili.

Pričakovana življenjska doba se je močno podaljšala v zadnji polovici stoletja. V povprečju se je pričakovana življenjska doba od leta 2001 do 2016 povišala za 3 leta za moške in 2 leti za ženske. Trenutno pa so (za leto 2016) velike razlike v stanju zdravja v EU, s pričakovano življenjsko dobo za moške od 68,3 leta (Gruzija) do 81,7 let (Švica) in za ženske 77,2 let (Gruzija) do 85,6 let (Švica) (Joint Report on Social Protection and Social Inclusion, 2007).

Pričakovana življenjska doba v Sloveniji narašča. Obstajajo razlike v regijah, zabeležena je daljša pričakovana življenjska doba ob rojstvu v zahodni Sloveniji. Za ženske je pričakovana življenjska doba ob rojstvu v Sloveniji narasla od leta 2002 do 2016 za 3,7 let, za moške pa 5,9 let. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je za ženske v Sloveniji 83,9 let za moške pa 77,8 let. Razlika v pričakovani življenjski dobi ob rojstvu v Sloveniji med obema spoloma je tako 6,1 let.

Pričakovana življenjska doba v državah EU narašča postopno in zanesljivo, tako za ženske kot moške. Zanimivo je, da se je za države EU-15 in EU-12 zvišala za 5 % najvišje vrednosti. To je odraz stalnega zmanjševanja stopnje umrljivosti pri vseh starostih zaradi dejavnikov, kot so višji življenjski standard in nivo izobrazbe, bolj zdrav življenjski slog in izboljšan dostop do zdravstvenih storitev in večja kvaliteta zdravstvenih uslug (World Health Statistics Report. World Health Organisation, 2009). V EU-27 je pričakovana življenjska doba ob rojstvu za dečke 78,3 let (leto 2016), medtem, ko je za deklice za 5,4 let daljša in sicer 83,7 let (Eurostat, 2017). Čeprav večina Evropejcev uživa v daljšem in bolj zdravem življenju kot predhodne generacije, pa še vedno obstajajo velike neenakosti med regijami; na primer, pričakovana življenjska doba ob rojstvu za moške se v različnih državah razlikuje za 13,7 let (2016), medtem, ko je razlika manjša za ženske - 8,4 leta.

Velike demografske spremembe, vključno s staranjem prebivalstva, spreminjajo vzorce bolezni in dodajajo breme na vztrajanju zdravstvenega sistema v EU. Podporo zdravemu staranju lahko dosežemo s promocijo zdravja v vseh življenjskih obdobjih, s ciljem, da preprečujemo zdravstvene probleme in druge nezmožnosti, ki se pojavljajo od rojstva dalje in z odpravljanjem neenakosti v zdravju, ki so vezane na socialno, ekonomsko in okoljsko problematiko. Te vsebine se nanašajo na celotno strateško Solidarnost Evropske Komisije (Together for Health: A Strategic Approach for the EU 2008–2013).

Demografske spremembe v Evropi predstavljajo nadaljnji ekonomski, proračunski, in socialni izziv v prihajajočih desetletjih zaradi daljše življenjske dobe in potencialen upad v delovni sili zaradi nizke stopnje rojstev. V zahodnem delu regije, se je število ljudi starih čez 64 let skoraj podvojilo od leta 1950, medtem, ko se je število starih čez 80 let povečalo za četrtino. Vsekakor je to izziv za javno zdravje in socialni sektor. Napovedi so takšne, da se bo v EU stopnja stare neaktivne populacije (>65 let) v primerjavi z aktivno populacijo več kot podvojila med letoma do leta 2050. Bolj kot kadarkoli prej je zato pomembno, da ostanejo ljudje zdravi in neodvisni čim dlje v starosti, tako, da preprečimo prezgodnjo umrljivost delavcev v srednjih letih in obolevnost »premaknemo« čim dlje v starost (Together for Health: A Strategic Approach for the EU 2008–2013).


Cilji in pravna podlaga

Cilji so povzeti po: Together for Health: A Strategic Approach for the EU 2008–2013

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o pričakovani življenjski dobi se za posamezne države EU zbirajo od leta 2002 do 2016 in so objavljeni na spletni strani Eurostata. Podatki se zbirajo na letni ravni in so prikazani v tabelah za vsako državo EU posebej. Za Slovenijo smo grafično prikazali pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu za moške in ženske posebej in sicer za obdobje od leta 2002 do leta 2016.

Informacije o kakovosti za ta kazalec

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2 (nimamo podatkov po statističnih regijah)

Metodologija obdelave podatkov za primerjavo držav

Cilji so povzeti po: Together for Health: A Strategic Approach for the EU 2008–2013

Izvorna baza podatkov oz. vir:  Eurostat – Mortality and life expectancy statistics. https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Mortality_and_life_expectancy_statistics

Skrbnik podatkov: Eurostat
Datum zajema podatkov za kazalec: 1. 11. 2018

Metodologija obdelave podatkov: Grafični prikaz pričakovane življenjske dobe ob rojstvu za vse države Evropske Skupnosti od leta 2002 do leta 2015 po spolu. Podatki se zbirajo na letni ravni.

Izvorna baza podatkov
Moratlity and life expectancy statistics, Eurostat
Skrbnik podatkov

Eurostat

Datum zajema podatkov
01.11.2018
Podatki za obdobje
2002-2016
Geografska pokritost
Evropa
Informacije o kakovosti za primerjavo držav

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: podatki so točni.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

  1. Slovenski medicinski e-slovar. Pridobljeno s spletne strani 15. 8. 2015: http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5512463/doba?query=doba
  2. Smits, J., Monden, C., 2009. Length of life inequality around the globe. Social Science and Medicine. 2009; 68: 114–1124.
  3. Joint Report on Social Protection and Social Inclusion, 2007. Pridobljeno s spletne strani 25. 10. 2014: http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-07-66_en.htm
  4. World Health Statistics Report. World Health Organisation, 2009. Pridobljeno s spletne strani 25. 10. 2014: http://www.who.int/whosis/whostat/EN_WHS09_Full.pdf
  5. Together for Health: A Strategic Approach for the EU 2008–2013. Pridobljeno s spletne strani 25. 10. 2014: https://joinup.ec.europa.eu/collection/ehealth/document/eu-together-health-strategic-approach-eu-2008-2013
  6. The demografic future of Europa - from chellenge to opportunity. Pridobljeno s spletne strani 25. 10. 2014: http://europa.eu/legislation_summaries/employment_and_social_policy/situation_in_europe/c10160_en.htm
  7. Eurostat, 2017. Death and life expectancy statistics. Pridobljeno s spletne strani: https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Mortality_and_life_expectancy_statistics


TWITTER