KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu se v Sloveniji postopoma podaljšuje, tako za moške kot za ženske. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je nekoliko višja za ženske, kot za moške.


Kazalec prikazuje pričakovano življenjsko dobo v obdobju 2002-2012, posebej za moške in ženske.

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je vsota meritev starostno specifične umrljivosti zaradi vseh vzrokov v določenem okolju, podana za določeno starostno obdobje. Po navadi se izraža ob rojstvu, gre za t. i. povprečno pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu oziroma pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, ki pove, koliko let življenja lahko povprečno pričakuje novorojenček, ob predpostavki, da bo izpostavljen v vsem svojem prihodnjem življenju zakonitostim umiranja, ki veljajo v danem trenutku (v času opazovanja). (Slovenski medicinski e-slovar)


Grafi

Slika ZD26-1: Pričakovana življenjska doba ob rojstvu od 2002 do 2012 posebej za moške in ženske
Viri: 

Life expectancy at birth, Eurostat, 2014

Prikaži podatke
2001  2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
ženske leta 80.4 80.5 80.3 80.8 80.9 82 82 82.6 82.7 83.1
moški leta 72.3 72.6 72.5 73.5 73.9 74.5 74.6 75.5 75.9 76.4
2011 2012
ženske leta 83.3 83.3
moški leta 76.8 77.1
Slika ZD26-2: Pričakovana življenjska doba ob rojstvu za vse države Evrope, 2012
Viri: 

Life expectancy at birth, Eurostat, 2014

Prikaži podatke
ženske moški
EU 28 leta 83.1 77.5
EU 27 leta 83.1 77.5
Evro območje (18 držav) leta 84.1 78.7
Evro območje (17 držav) leta 84.2 78.7
Belgija leta 83.1 77.8
Bolgarija leta 77.9 70.9
Češka leta 81.2 75.1
Danska leta 82.1 78.1
Nemčija leta 83.3 78.6
Estonija leta 81.5 71.4
Irska leta 83.2 78.7
Grčija leta 83.4 78
Španija leta 85.5 79.5
Francija leta 85.4 78.7
Francija (metropolitan) leta 85.4 78.7
Hrvaška leta 80.6 73.9
Italija leta 84.8 79.8
Ciper leta 83.4 78.9
Latvija leta 78.9 68.9
Litva leta 79.6 68.4
Luksemburg leta 83.8 79.1
Madžarska leta 78.7 71.6
Malta leta 83 78.6
Nizozemska leta 83 79.3
Avstrija leta 83.6 78.4
Poljska leta 81.1 72.7
Portugalska leta 83.6 77.3
Romunija leta 78.1 71
Slovenija leta 83.3 77.1
Slovaška leta 79.9 72.5
Finska leta 83.7 77.7
Švedska leta 83.6 79.9
Združeno kraljestvo leta 82.8 79.1
Islandija leta 84.3 81.6
Lihtenštajn leta 85.2 79.7
Norveška leta 83.5 79.5
Švica leta 84.9 80.6
Črna Gora leta 78.4 74.3
Makedonija leta 76.9 73
Srbija leta 77.5 72.3
Turčija leta 80.5 74.8
Belorusija leta 77.8 66.6
Moldavija leta 74.9 67
Rusija leta : :
Ukrajina leta 76.1 66.1
Armenija leta : :
Azerbajdžan leta 76.6 71.6
Gruzija leta : :

Cilji

V Sloveniji nimamo izoblikovanih posebnih politik, ki bi vplivale na pričakovano življenjsko dobo. Je pa dejstvo, da vse politike, pri katerih je namen zmanjšanja stopnje umrljivosti in obolevnosti prispevajo k daljšanju pričakovane življenjske dobe.

Evropska Komisija podaja pet ključnih izhodišč, ki pomembno vplivajo na prihodnjo demografski razvoj in s tem na pričakovano življenjsko dobo:

  1. Promovirati demografske novosti v EU z izboljšanjem uravnoteženja med profesionalnim, privatnim in delavnim časom (čas za starševstvo, bolj fleksibilen delavni čas, implementacija zaveze o otroškem varstvu iz Evropskega Sveta v Barceloni);
  2. Promovirati zaposlovanje v EU z večjim številom služb in daljšo delavno dobo. EU teži k boljši izobraženosti in boljšemu sistemu izobraževanja in želi v prvi vrsti fleksibilen sistem, ki podpira tranzicijo med različnimi stopnjami v življenjskem ciklusu ( večjo fleksibilnost na trgu dela skupaj z vse življenjskim učenjem). Podpirati želi boj proti diskriminaciji starejših delavcev in skupno Evropsko javno zdravstveno politiko v boju proti kajenju, alkoholizmu in debelosti, z namenom zmanjšanja neenakosti v pričakovani življenjski dobi (ki so neposredno odvisne od življenjskega standarda in stopnje izobrazbe);
  3. Bolj produktivno in dinamično Evropo s poudarkom na oživitvi Lizbonske strategije iz leta 2005, ki bo podala priložnost, da se izkoristijo ekonomske priložnosti, ki so bile omejene z demografskimi spremembami;
  4. Sprejeti in integrirati imigrante v Evropi: poudariti atraktivnost Evrope. EU sodeluje s članicami na področju razvoja skupnih politik za legalno imigracijo. V naslednjih 20. letih bo morala Evropa pridobiti kvalificirano delavno silo iz tujine za namen izpolnjevana potreb na trgu dela. Naloga ES je tudi podpiranje raznolikosti in boj proti predsodkom z namenom pospešene ekonomske in socialne integracije imigrantov.
  5. Podpora javnim financam: zagotovitev socialne zaščite in enakosti med generacijami v večini držav EU, proračunske rezerve so absolutno potrebne, še posebej pri reformi pokojninskega sistema. (The demografic future of Europa- from chellenge to opportunity)

 


Pričakovana življenjska doba ob rojstvu približno in izčrpno meri splošno zdravje populacije, ker vsebuje, v standardnem načinu, trenutne informacije o stanju zdravja vseh starostnih skupin in skupin po spolu v populaciji. Kot taka, verodostojno kaže celotno zdravstveno stanje v družbi v določenem času. Prav tako lahko pokaže razlike med populacijami v različnih geografskih območjih(Smits J, Monden C., 2009. Na pričakovano življenjsko dobo vpliva več faktorjev, vključno s socialno-ekonomskim statusom, zdravim življenjskim slogom, kroničnimi obolenji, spolom, raso in etničnimi skupinami. Pričakovana življenjska doba je odvisna tudi od okoljskih dejavnikov in izpostavljenosti, na primer onesnaženemu zraku v bivalnem in zunanjem okolju.

V državah z visoko stopnjo umrljivosti dojenčkov je pričakovana življenjska doba ob rojstvu močno odvisna od stopnje umrljivosti v prvih letih življenja. Meritev, kot je pričakovana življenjska doba v 5-em letu starosti, lahko uporabimo in s tem izločimo učinek umrljivosti dojenčkov ter dobimo boljšo preprosto meritev celotne stopnje umrljivosti, ki se ne nanaša na zgodnje otroštvo. Zdravje in pričakovana življenjska doba sta povezani s socialnimi okoliščinami v odraslosti in otroštvu, vendar kljub celotnemu izboljšanju ostaja vrzel v zdravju med vrhom in dnom v socialni skali. Za mnoge ljudi te neenakosti pomenijo slabše zdravje, manjšo kvaliteta življenja in prezgodnjo smrt, ki bi jo lahko preprečili.

Pričakovana življenjska doba se je močno podaljšala v zadnji polovici stoletja. V povprečju se je pričakovana življenjska doba od leta 2001 do 2012 povišala za 3 leta za moške in 2 leti za ženske. Trenutno pa so (za leto 2012) velike razlike v stanju zdravja v EU, s pričakovano življenjsko dobo za moške od 68,4 ( Litva) do 81,6 (Islandija) in za ženske 76,9 (Makedonija) do 85,5 (Španija) (Joint Report on Social Protection and Social Inclusion, 2007.

Pričakovana življenjska doba v Sloveniji narašča. Obstajajo razlike v regijah, zabeležena je daljša pričakovana življenjska doba ob rojstvu v zahodni Sloveniji. Za ženske je pričakovana življenjska doba ob rojstvu v Sloveniji narasla od leta 2002 do 2012 za 2,8 let , za moške pa 4,5 let. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je za ženske v Sloveniji 83,3 leta za moške pa 77,1 leta. Razlika v pričakovani življenjski dobi ob rojstvu v Sloveniji med obema spoloma je tako 6,2 let.

Pričakovana življenjska doba v državah EU narašča postopno in zanesljivo, tako za ženske kot moške. Zanimivo je, da se je za države EU-15 in EU-12 zvišala za 5 % najvišje vrednosti. To je odraz stalnega zmanjševanja stopnje umrljivosti pri vseh starostih zaradi dejavnikov, kot so višji življenjski standard in nivo izobrazbe, bolj zdrav življenjski slog in izboljšan dostop do zdravstvenih storitev in večja kvaliteta zdravstvenih uslug. (World Health Statistics Report. World Health Organisation, 2009) V EU-27 je pričakovana življenjska doba ob rojstvu za dečke 77,5 let (leto 2012), medtem, ko je za deklice nekaj manj kot 6 let daljša in sicer 83,1 let. (Eurostat, 2014) Čeprav večina Evropejcev uživa v daljšem in bolj zdravem življenju kot predhodne generacije, pa še vedno obstajajo velike neenakosti med regijami; na primer, pričakovana življenjska doba ob rojstvu za moške se v različnih državah razlikuje za 11 let (2012), medtem, ko za ženske 8,6 leta.

Velike demografske spremembe, vključno s staranjem prebivalstva, spreminjajo vzorce bolezni in dodajajo breme na vztrajanju zdravstvenega sistema v EU. Podporo zdravemu staranju lahko dosežemo s promocijo zdravja v vseh življenjskih obdobjih, s ciljem, da preprečujemo zdravstvene probleme in druge nezmožnosti, ki se pojavljajo od rojstva dalje in z odpravljanjem neenakosti v zdravju, ki so vezane na socialno, ekonomsko in okoljsko problematiko. Te vsebine se nanašajo na celotno strateško Solidarnost Evropske Komisije (Together for Health: A Strategic Approach for the EU 2008-2013).

Demografske spremembe v Evropi predstavljajo nadaljnji ekonomski, proračunski, in socialni izziv v prihajajočih desetletjih zaradi daljše življenjske dobe in potencialen upad v delavni sili zaradi nizke stopnje rojstev. V zahodnem delu regije, se je število ljudi starih čez 64 let skoraj podvojilo od leta 1950, medtem ko se je število starih čez 80 let povečalo za četrtino. Z več plati lahko to vzamemo kot izziv za javno zdravje in socialni sektor. Napovedi so takšne, da se bo v EU stopnja stare neaktivne populacije (>65 let) v primerjavi z aktivno populacijo več kot podvojila med letoma 2005 in 2050. Bolj kot kadarkoli prej je zato pomembno, da ostanejo ljudje zdravi in neodvisni čim dlje v starosti, tako, da preprečimo prezgodnjo umrljivost delavcev v srednjih letih in obolevnost »premaknemo« čim dlje v starost(Together for Health: A Strategic Approach for the EU 2008-2013).


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Together for Health: A Strategic Approach for the EU 2008-2013, Transforming our world: the 2030 Agenda for sustainable development.
Izvorna baza podatkov oz. vir: Eurostat- Life expectancy statistics. http://epp.eurostat.ec..eu/statistics_explained/index.php/Life_expectancy_statistics
Skrbnik podatkov: Eurostat Datum zajema podatkov za kazalec: 4.11.2014 Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o pričakovani življenjski dobi se za posamezne države EU zbirajo od leta 2002 do 2012 in so objavljeni na spletni strani Eurostata. Podatki se zbirajo na letni ravni in so prikazani v tabelah za vsako državo EU posebej. Za Slovenijo smo grafično prikazali pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu za moške in ženske posebej in sicer za obdobje od leta 2002 do leta 2012. Metodologija obdelave podatkov: Informacije o kakovosti: - Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so mednarodno primerljivi. - Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi. Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo. - Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): Relevantnost: 1 Točnost: 1 Časovna primerljivost: 1 Prostorska primerljivost: 1

 

Podatki za Evropo

Cilji so povzeti po: Together for Health: A Strategic Approach for the EU 2008-2013 Izvorna baza podatkov oz. vir: Eurostat- Life expectancy statistics. http://epp.eurostat.ec..eu/statistics_explained/index.php/Life_expectancy_statistics
Skrbnik podatkov: Eurostat Datum zajema podatkov za kazalec: 4.11.2014 Metodologija obdelave podatkov: Grafični prikaz pričakovane življenjske dobe ob rojstvu za vse države Evropske Skupnosti od leta 2002 do leta 2012 po spolu. Podatki se zbirajo na letni ravni. Informacije o kakovosti: - Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki. - Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi. Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo. - Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): Relevantnost: 1 Točnost: 1 Časovna primerljivost: 1 Prostorska primerljivost: 1


TWITTER