KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

V Sloveniji postaja reja avtohtonih domačih živali vedno manj privlačna, ogroženih je kar deset od skupno 11 avtohtonih pasem in ene avtohtone rase domačih živali. Delež živali tujerodnih pasem in križancev s tujerodnimi pasmami se povečuje. Pritisku tujih pasem uspešno kljubujejo predvsem pasme in rase, pri katerih je zaradi načina reje pomen prilagojenosti na naravne razmere še posebno velik (jezersko-solčavska ovca, kranjska čebela). Ogroženih je tudi devet od skupno 16 tradicionalnih pasem.


Kazalec prikazuje pasme in rase posameznih vrst domačih živali, gibanje števila plemenic in plemenjakov ter rejcev, vključenih v gensko banko, gibanje števila živali in rejcev, ki so vložili zahtevek za kmetijsko okoljska plačila – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, pa tudi razdelitev pasem na avtohtone, tradicionalne in tujerodne. Pri govedu je stanje prikazano s številom prvih osemenitev z biki posameznih pasem, ki je dober kazalec števila plemenic in rabe plemenjakov. Glede porekla smo razdelili pasme in rase domačih živali na avtohtone, tradicionalne in tujerodne, glede ogroženosti pa na ogrožene in neogrožene.

Avtohtone so tiste pasme domačih živali, ki so nastale na območju Republike Slovenije. Avtohtona je tudi rasa kranjske čebele. Poimensko so avtohtone pasme navedene v Zakonu o živinoreji, ki določa tudi postopek njihovega priznavanja. Tradicionalne pasme so pasme domačih živali, ki so se prilagodile na podnebne in druge razmere nekega območja. V Republiki Sloveniji se štejejo za tradicionalne tiste pasme, ki so pod neprekinjenim rejskim in selekcijskim nadzorom najmanj petdeset let, če gre za konje, osle ali govedo, oziroma trideset let za druge vrste. Tujerodne pasme so pasme domačih živali, ki so nastale drugje in se še niso prilagodile na podnebne in druge razmere v Republiki Sloveniji ali niso pod neprekinjenim rejskim in selekcijskim nadzorom najmanj petdeset let, če gre za konje, osle ali govedo, oziroma trideset let za druge vrste. Stopnja ogroženosti pasem je bila zajeta iz registra pasem z zootehniško oceno.


Grafi

Slika KM16-1: Število pasem in ras po posameznih vrstah domačih živali leta 2008
Viri: 

Javna služba nalog genske banke v živinoreji, 2006 in Centralna podatkovna zbirka GOVEDO, 2009, Stanje živalskih genskih virov v slovenskem kmetijstvu, 2003.

Prikaži podatke
Kokoši Kunci Govedo Konji Race Prašiči Gosi Ovce Koze Pure
Avtohtone - skupaj število 1 0 1 3 0 1 0 4 1 0
Avtohtone - ogrožene število 1 0 1 3 0 1 0 3 1 0
Tradicionalne - skupaj število 6 0 2 2 0 3 0 1 2 0
Tradicionalne ogrožene število 4 0 0 2 0 1 0 0 2 0
Tujerodne število 60 45 14 6 11 2 7 1 1 3
Tujerodne ogrožene število np 2 np 1 np np np 0 0 np
Skupaj število 67 45 17 11 11 6 7 6 4 3
Čebele
Avtohtone - skupaj število 1
Avtohtone - ogrožene število 0
Tradicionalne - skupaj število 0
Tradicionalne ogrožene število 0
Tujerodne število 0
Tujerodne ogrožene število 0
Skupaj število 1
Slika KM16-2: Avtohtone pasme domačih živali, število plemenic in plemenjakov ter rejcev, vključenih v gensko banko
Viri: 

Javna služba nalog genske banke v živinoreji, 2006, Stanje živalskih genskih virov v slovenskem kmetijstvu, 2003.

Prikaži podatke
plemenice in plemenjaki - 2001 plemenice in plemenjaki - 2004 rejci - 2001 rejci - 2004
KONJI SKUPAJ število 320 368 185 205
Lipicanski konj število 51 26
Slovenski hladnokrvni konj število 223 139
Posavski konj število 94 40
GOVEDO : CIKASTA število 150 189 96 110
PRAŠIČI: KRŠKOPOLJSKI PRAŠIČ število 37 38 3 3
OVCE SKUPAJ število 2570 2602 57 57
Jezersko-solčavska ovca število 975 21
Belokranjska pramenka število 289 14
Istrska pramenka število 448 4
Bovška ovca število 890 18
KOZE -: DREŽNIŠKA KOZA število 183 208 26 26
KOKOŠI: ŠTAJERSKA KOKOŠ (JEREBIČASTA) število 186 323 4 4
Slika KM16-3: Avtohtone pasme domačih živali, število živali ter rejcev, ki so vložili zahtevek za kmetijsko okoljska plačila – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali
Viri: 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, 2009.

Prikaži podatke
živali - 2004 živali - 2005 živali - 2006 živali - 2007 živali - 2008 rejci - 2004 rejci - 2005 rejci - 2006 rejci - 2007 rejci - 2008
KONJI SKUPAJ število 2392 2837 3105 3160 3207 799 876 879 884 860
Lipicanski konj število 504 542 608 602 587 87 81 80 85 83
Slovenski hladnokrvni konj število 1520 1854 2009 2022 2053 589 647 648 636 616
Posavski konj število 368 441 488 536 567 123 148 151 163 161
GOVEDO: CIKASTA število 434 535 650 784 829 189 220 237 237 226
PRAŠIČI: KRŠKOPOLJSKI PRAŠIČ število 292 487 489 592 566 30 46 47 51 48
OVCE SKUPAJ število 6281 6884 7230 7773 7693 167 171 169 192 183
Jezersko-solčavska ovca število 3828 4164 4133 4868 4810 122 119 115 139 136
Belokranjska pramenka število 439 587 614 668 588 17 21 21 22 18
Istrska pramenka število 661 602 802 731 752 5 5 5 5 4
Bovška ovca število 1353 1531 1681 1506 1543 23 26 28 26 25
KOZE: DREŽNIŠKA KOZA število 210 282 255 279 288 16 19 19 17 17
KOKOŠI: ŠTAJERSKA KOKOŠ število 410 345 492 752 360 9 5 3 3 2
Slika KM16-4: Število prvih osemenitev plemenic s posamezno pasmo bikov po letih
Viri: 

Centralna podatkovna zbirka GOVEDO, Rezultati kontrole prireje mleka in mesa Slovenija 2008.

Prikaži podatke
1967 1972 1975 1980 1985 1990 1991 1995 1998 1999
Lisasta število 94915 108313 106482 113077 126521 116642 118773 119260 121796 120353
Rjava število 67823 66690 68305 63199 73505 56262 55461 45079 35676 32514
Črno-bela število 4712 8889 11282 16646 20103 22672 23227 25468 27422 28697
Šarole (Charolais) število np np 697 7853 4700 3955 3502 4650 4463 3328
Limuzin (Limousine) število np np 3407 5770 2164 3481 3215 5784 11165 11080
Belgijska belo-plava število np np np np np np np 123 909 3614
Cikasta število 1405 1581 1282 423 160 42 16 170 350 317
Ostale število 505 107 27 np np np np np 53 105
Skupaj število 169360 185580 191482 206968 227153 203054 204194 200534 201834 200008
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Lisasta število 113827 112161 107764 105512 103030 100651 96601 93295 91713
Rjava število 29338 27682 24849 22130 19562 17801 16368 15827 15173
Črno-bela število 33257 35410 36409 34784 34283 34555 36355 37387 38716
Šarole (Charolais) število 2689 2638 2493 2426 2594 2385 2645 2383 2026
Limuzin (Limousine) število 11564 12727 12703 13374 13551 14001 14042 13894 12251
Belgijska belo-plava število 6432 7275 7663 7714 8536 7971 6720 5539 4186
Cikasta število 359 417 465 558 546 642 749 795 739
Ostale število 18 4 3 3 3 58 194 345 379
Skupaj število 197484 198314 192349 186501 182105 178064 173674 169465 165183
Slika KM16-5: Število prvih osemenitev plemenic z biki cikaste pasme po letih
Viri: 

Centralna podatkovna zbirka GOVEDO, Rezultati kontrole prireje mleka in mesa Slovenija 2008.

Prikaži podatke
1967 1972 1975 1980 1985 1990 1991 1995 1998 1999
Cikasta pasma število 1405 1581 1282 423 160 42 16 170 350 317
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Cikasta pasma število 359 417 465 558 546 642 749 795 739

Cilji

- ohranjanje čim večje biotske raznovrstnosti v živinoreji, ki je osnova za prirejo hrane, za ohranjanje krajinske pestrosti in za zagotavljanje dohodka na kmetijah,
- posebno skrb moramo posvetiti lokalno prilagojenim pasmam in rasam, torej avtohtonim in tradicionalnim.


Pasme domačih živali so del naravne in kulturne dediščine. Leta 1996 je Slovenija ratificirala Konvencijo o biološki raznovrstnosti (Rio de Janeiro, 1992), katere cilj je do leta 2010 znatno zmanjšati stopnjo upadanja biotske raznovrstnosti na globalni, regionalni in nacionalni ravni. Posebno skrb moramo posvetiti lokalno prilagojenim pasmam, torej avtohtonim in tradicionalnim.

Zaradi velike konkurenčnosti na vse bolj odprtem trgu živinorejskih proizvodov postaja reja avtohtonih in tradicionalnih pasem goved, prašičev in perutnine vse manj privlačna. Dodaten pritisk povzroča globalizacija izbora komercialno najzanimivejših pasem. V Sloveniji se povečuje delež živali tujerodnih pasem in križancev s tujerodnimi pasmami. Poleg tega ima na lokalno prilagojene tradicionalne pasme velik vpliv dokup plemenskega materiala iz drugih populacij, s katerim vnašamo predvsem gene za zdaj komercialno najzanimivejše lastnosti, izgublja pa se prilagojenost teh pasem na lokalne razmere.

V Sloveniji smo leta 2008 redili eno raso in 177 različnih pasem lokalno prilagojenih tradicionalnih ter, avtohtonih in tujerodnih domačih živali in sicer 11 pasem konj, 17 pasem goved, 6 pasem prašičev, 6 pasem ovc, 4 pasme koz, 67 pasem kokoši, 3 pasme pur, 11 pasem rac, 7 pasem gosi, 45 pasem kuncev in raso kranjske čebele. Med njimi je bilo le 12 avtohtonih in 16 tradicionalnih pasem, ostale (150) so bile tujerodne. Največ tujerodnih pasem je pri kokoših (60), kuncih (45) in govedu (14). Tudi med številnimi tujerodnimi pasmami so ogrožene vsaj 3 pasme, 2 pasmi kuncev in 1 pasma konj, pri katerih izvajamo slovensko selekcijo.

Stopnja ogroženosti lokalno prilagojenih pasem je velika. Ogroženih je devet od skupno 16 tradicionalnih pasem. Med ogroženimi tradicionalnimi pasmami so bile 4 pasme kokoši, 2 pasmi konj, 2 pasmi koz ter 1 pasma prašičev. Stopnja ogroženosti avtohtonih pasem je še večja. Od skupno 12 avtohtonih pasem domačih živali jih je bilo leta 2008 ogroženih deset, po tri pasme konj in ovc ter po ena pasma kokoši, goveda, prašičev in koz. Pritisku tujih pasem in rase čebel uspešno kljubujejo predvsem pasme in rasa, pri katerih je zaradi načina reje pomen prilagojenosti na naravne razmere še posebno velik. To sta kranjska čebela in jezersko-solčavska ovca, deloma pa tudi bovška ovca. Za ohranjanje ogroženih avtohtonih pasem sta odločilna usmerjeno rejsko delo in podpora reji plemenskih živali. Prelomno je bilo leto 1991, ko se je ustanovila genska banka, strokovne službe pa so se začele pospešeno prizadevati za ohranitev avtohtonih pasem. Še odločilnejše so bile ustanovitve rejskih organizacij, ki povezujejo rejce in ljubitelje posameznih pasem.

Gibanje in število rejcev ter živali avtohtonih pasem domačih živali smo ocenili na podlagi vloženih zahtevkov za kmetijsko okoljska plačila – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali. Leta 2008 je bilo v Sloveniji 11 avtohtonih pasem in ena rasa domačih živali in sicer 4 pasme ovc (7.693 živali), 3 pasme konj (3.207 živali) ter po ena pasma goveda (829 živali), kokoši (360 živali), koz (288 živali) in prašičev (566 živali) ter rasa kranjske čebele. V obdobju 2004-2008 se je število avtohtonih domačih živali pri skoraj vseh pasmah zvišalo, najbolj pri govedu in prašičih (več kot 90 %), medtem ko se je število koz zmanjšalo za 12 %. Leta 2008 je bilo v Sloveniji 1.336 rejcev avtohtonih domačih živali, največ jih je redilo konje (860). Število rejcev se je v obdobju 2004-2008 povečalo za skoraj vse avtohtone pasme, najbolj za krškopoljske prašiče, kjer je bilo leta 2008 kar 60 % več rejcev. Hkrati se je najbolj izrazito zmanjšalo zanimanje za rejo avtohtone pasme štajerske kokoši, kjer sta leta 2008 bila le še dva rejca, kar je 78 % manj kot leta 2004.

Slovenija je izvorno območje rase kranjske čebele. Leta 2008 je bilo 7.475 čebelarjev, ki so redili 137.211 čebeljih družin. Rasa kranjske čebele ni ogrožena, prizadevamo pa si ohraniti njeno izvorno obliko.

V govedoreji, ki je najpomembnejša živinorejska panoga, se število osemenitev z biki tradicionalne rjave pasme hitro zmanjšuje, število osemenitev z biki tujerodne črno-bele pasme in tujerodnih mesnih pasem pa povečuje. Od leta 1991 do leta 2008 se je število prvih osemenitev z biki rjave pasme zmanjšalo za 73 %.

Primer uspešnega rejskega dela je cikasta pasma govedi, pri kateri se je število prvih osemenitev plemenic od leta 1991 do 2008 povečalo za 46-krat.

Z intenzivnejšim strokovnim delom pri ohranjanju pasem domačih živali, z ustanovitvijo genske banke in ustanovitvijo rejskih organizacij se stanje pri ogroženih pasmah na splošno izboljšuje. Na drugi strani pa se slabša stanje pri razširjenih tradicionalnih pasmah, ki niso deležne posebnega varstvenega režima. Nekatere od njih ne morejo kljubovati pritisku ekonomsko konkurenčnejših svetovnih pasem, zato se njihovo število zmanjšuje.


Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Zakonu o ratifikaciji konvencije o biološki raznovrstnosti (Rio de Janeiro, 1992)(Uradni list RS, št. 30/96), Zakonu o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02) in Pravilniku o ohranjanju biotske raznovrstnosti v živinoreji(Uradni list RS, št. 90/04).
Izvorna baza podatkov: Centralna podatkovna zbirka GOVEDO; Register pasem z zootehniško oceno; Register živali in rejcev, ki so vložili zahtevek za kmetijsko okoljska plačila – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali.
Skrbnik podatkov: Kmetijski inštitut Slovenije; Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Javna služba nalog genske banke v živinoreji; Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Datum zajema podatkov za kazalec:Kazalec smo obnovili v novembru 2009. Izvorni podatki, ki smo jih uporabili so bili na primarnem viru obdelani na dan 31.12.2008 (Centralna podatkovna zbirka GOVEDO), v januarju 2009 (Register pasem z zootehniško oceno) in junija 2009 (Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja).
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Centralna podatkovna zbirka GOVEDO vsebuje podatke o pasmi in poreklu živali, o osemenitvah, o lastnostih plodnosti in prireje, selitvah živali in drugo. Večino osnovnih podatkov zberejo območni zavodi Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, podatkovno zbirko pa ureja Kmetijski inštitut Slovenije. Podatki se zbirajo in osvežujejo dnevno oziroma mesečno.
Javna služba nalog genske banke v živinoreji vodi gensko banko ter register pasem z zootehniško oceno. Slednji se osvežuje letno. Podroben opis stanja je zajet v publikaciji Stanje živalskih genskih virov v slovenskem kmetijstvu in ostalih gradivih na njihovi spletni strani.
Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja vodi register živali in rejcev, ki so vložili zahtevek za kmetijsko okoljska plačila – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali. Podatke pridobimo enkrat letno.
Metodologija obravnavanja podatkov za kazalec:
Pasme in rase domačih živali so bile razdeljene glede na poreklo (avtohtone, tradicionalne in tujerodne) in ogroženost (ogrožene in razširjene). Stopnjo ogroženosti pasem smo zajeli iz registra pasem z zootehniško oceno, kjer je stopnja ogroženosti je ocenjena z ocenami od 1-kritična, 2-ogrožena, 3-ranljiva, 4-tvegana in 5-neogrožena (po Pravilniku o ohranjanju biotske raznovrstnosti v živinoreji). V oceni za potrebo tega kazalca smo pasme, ki so bile ocenjene z ocenami od 1 do 4 obravnavali kot ogrožene, pasme z oceno 5 pa kot neogrožene. Stopnjo ogroženosti smo v letu 2008 ocenili tudi pri tujerodnih pasmah, ki so pod slovenskim rejskim in selekcijskim nadzorom. Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja vodi register živali in rejcev na osnovi zahtevkov za kmetijsko okoljska plačila – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali. Zajete so vse živali, ne le plemenice in plemenjaki.
Informacije o kakovost:
- Prednosti in slabosti kazalca: Centralni podatkovni zbirki GOVEDO je registriranih več kakor 95 % goved v Sloveniji, predvsem pa so registrirane vse rodovniške živali. Podatki o številu rejcev in živali posameznih pasem, ki so vključene v gensko banko v registru pasem z zootehniško oceno po letu 2004 niso več zanesljivi, zato podatkov o številu rejcev in živali v genski banki za kasnejša leta nismo navajali. Uvedli pa smo nov pregled na osnovi zahtevkov za rejo avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, v katerem so zajete vse živali, ne le plemenice in plemenjaki.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- Rezultati kontrole prireje mleka in mesa Slovenija 2008, 2009. Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije.
- Stanje živalskih genskih virov v slovenskem kmetijstvu, 2003. Domžale: Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko.


TWITTER