KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Intenzivnost izpustov SO2, NOx in CO2 iz proizvodnje električne energije in
toplote v javnih termoelektrarnah je bila leta 2012 nižja kot leta 1992 in
sicer SO2 za 97 %, NOx za 46 % in CO2 za 20 %.
Glede na povprečje EU-28 sta bili leta 2011 v Sloveniji intenzivnosti NOx in CO2 višji, SO2 pa nižja.


Kazalec prikazuje intenzivnost izpustov SO2, NOx in CO2 iz proizvodnje električne energije in toplote v javnih termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah. Kazalec je izračunan kot količnik izpustov posamezne snovi in proizvodnje električne energije in toplote.

CO2 je najpomembnejši med toplogrednimi plini, ki povzročajo zadrževanje toplote v ozračju Zemlje, zaradi česar temperatura na njenem površju narašča. To bo imelo številne neposredne (pogostejši in daljši vročinski valovi, itd.) in posredne (večja pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov, dvig gladine morske vode) vplive na ekosistem in ljudi. SO2 prispeva k zakisovanju ozračja in izpustom (sekundarnih) prašnih delcev. Iz NOx s kemično reakcijo nastaja prizemni ozon, poleg tega prav tako kot SO2 prispeva k zakisovanju ozračja ter izpustom (sekundarnih) prašnih delcev.

Javne termoelektrarne (TE) in termoelektrarne-toplarne (TE-TO) so podjetja, katerih glavni namen je proizvodnja električne energije in toplote. Pri proizvodnji električne energije je upoštevana proizvodnja na generatorju.


Grafi

Slika EN05-1: Gibanje intenzivnosti izpustov CO2, NOx in SO2 iz proizvodnje električne energije in toplote v obdobju 1992-2012
Viri:

Institut Jožef Stefan, 2014, Podatki: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2014; Statistični urad Republike Slovenije, 2014; Ministrstvo pristojno za energijo, 2014.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
CO2 int t/toe 11.233 10.705 10.445 10.767 10.164 10.217 10.197 9.94 10.361 10.833
SO2 int t/toe 0.285 0.276 0.279 0.191 0.189 0.187 0.169 0.16 0.154 0.089
NOx int t/toe 0.029 0.03 0.031 0.027 0.027 0.029 0.028 0.025 0.027 0.026
CO2 int Indeks (1992 = 100) 100 95.299 92.983 95.855 90.485 90.952 90.778 88.489 92.237 96.44
SO2 int Indeks (1992 = 100) 100 96.617 97.635 66.873 66.261 65.436 59.234 55.9 53.826 31.332
NOx int Indeks (1992 = 100) 100 103.068 106.963 92.686 94.273 98.917 97.109 86.303 92.9 90.689
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
CO2 int t/toe 10.437 10.017 10.142 9.975 9.753 10.021 9.452 9.286 8.807 8.809
SO2 int t/toe 0.085 0.081 0.066 0.051 0.015 0.013 0.012 0.011 0.009 0.01
NOx int t/toe 0.027 0.024 0.021 0.02 0.02 0.018 0.018 0.016 0.016 0.016
CO2 int Indeks (1992 = 100) 92.914 89.174 90.292 88.799 86.823 89.213 84.148 82.665 78.402 78.421
SO2 int Indeks (1992 = 100) 29.883 28.548 23.181 17.715 5.118 4.705 4.149 3.864 3.197 3.51
NOx int Indeks (1992 = 100) 93.005 83.36 71.347 69.61 68.916 62.283 61.855 56.886 56.627 56.292
2012
CO2 int t/toe 9.019
SO2 int t/toe 0.01
NOx int t/toe 0.016
CO2 int Indeks (1992 = 100) 80.293
SO2 int Indeks (1992 = 100) 3.457
NOx int Indeks (1992 = 100) 54.068
Slika EN05-2: Primerjava intenzivnosti izpustov CO2, SO2 in NOx med Slovenijo in EU-28 (EU-28=100%) za leti 2000 in 2012
Viri:

Institut Jožef Stefan, 2014, Podatki: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2014; Statistični urad Republike Slovenije, 2014; ETC-ACC ; Evropski statistični urad, 2014.

Prikaži podatke
2000 2012
CO2 int % 127.4 130.8
SO2 int % 408 77.6
NOx int % 200 172.7
CO2 int – Slovenija t/toe 10.4 9.2
SO2 int – Slovenija t/toe 0.2 0
NOx int – Slovenija t/toe 0 0
CO2 int – EU-28 t/toe 8.1 7
SO2 int – EU-28 t/toe 0 0
NOx int – EU-28 t/toe 0 0

Cilji

Cilji za intenzivnost izpustov CO2, NOx in SO2 niso
določeni, so pa na ravni države določeni cilji za izpuste teh snovi, ki so navedeni
v kazalcih EN01 Izpusti TGP in EN09 Izpusti onesnaževal zraka.


Proizvodnja električne energije in toplote v
konvencionalnih termoelektrarnah po izpustih SO2, NOx in CO2 predstavlja največji
oziroma drugi največji vir, zato zmanjšanje izpustov v tem sektorju pomembno
prispeva k njihovemu zmanjšanju na ravni države in s tem k zmanjšanju
obremenjevanja okolja.

Izpusti SO2, NOx
in CO2 so na enoto proizvedene električne energije in toplote v
konvencionalnih termoelektrarnah leta 2012 znašali 9,9 kgSO2/toe, 15,6 kgNOx/toe in 9,0 tCO2/toe. V
obdobju 1992–2012 so se vse intenzivnosti zmanjšale. Najbolj, za 97 %, se je
zmanjšala intenzivnost izpustov SO2. To je zlasti posledica
namestitve razžveplalnih naprav, postopne zamenjave
premoga v termoelektrarni toplarni Ljubljana (TE-TOL) do leta 2002 ter tudi
ustavitve blokov 1 in 2 termoelektrarne Šoštanj. Pomemben vpliv je imelo tudi
povečanje učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote. Nadaljnje
zmanjšanje se pričakuje zaradi zamenjave premoga z zemeljskim plinom. Glede na
povprečje EU-28 je bila leta 2011 intenzivnost v Sloveniji nižja za 22 %,
medtem ko je bila leta 2000 višja za 308 % (Slika 2). Slovenija je med državami
EU-28 po velikosti zmanjšanja intenzivnosti izpustov SO2 na četrtem
mestu, največje zmanjšanje je bilo doseženo v Latviji. V obdobju 2000-2011 se
je intenzivnost izpustov SO2 v Sloveniji zmanjšala za 94 %.

Intenzivnost izpustov NOx
je bila leta 2012 za 46 % nižja kot leta 1992 ter za 42 % nižja kot
leta 2000. Glavnina tega znižanja se je zgodila v letih 2003 in 2004, kar lahko
pripišemo izvedbi primarnih ukrepov v termoelektrarnah. Dodatno se je
intenzivnost znižala leta 2007 zaradi izgradnje recirkulacije
dimnih plinov na bloku 5 termoelektrarne Šoštanj ter leta 2009 zaradi izgradnje
plinskih enot v isti termoelektrarni. V prihodnje se bo intenzivnost NOx še zniževala, saj se morajo koncentracije
izpustov NOx še znižati zaradi
zaostrovanja zahtev po Uredbi o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz
velikih kurilnih naprav (Ur.l. RS, št. 73/05) ter novi direktivi o
industrijskih emisijah (2010/75/EU). V primerjavi s povprečjem EU-28 je bila intenzivnost
izpustov NOx leta 2011 v Sloveniji za 73 %
višja, v obdobju 2000-2011 pa se je intenzivnost približala za 27 odstotnih točk.
Velika razlika je posledica dejstva, da v Sloveniji praktično ni termoelektrarn
na zemeljski plin, ki imajo boljšo učinkovitost od naprav na trdna goriva ter
nižje izpuste na enoto proizvedene električne energije, poleg tega pa so
obstoječe naprave v Sloveniji zelo stare, kar pomeni, da imajo slabše
izkoristke. Dodatno v Sloveniji ni elektrarne z nameščenim sistemom za čiščenje
NOx iz dimnih plinov.

Najmanj se je zmanjšala intenzivnost izpustov CO2,
in sicer za 20 % v obdobju 1992-2012 ter 13 % v obdobju 2000-2012. Po letu
2001, ko je bila intenzivnost le 4 % nižja kot leta 1992 se je le-ta z
izjemo let 2004 in 2007 vsakoletno znižala. V letih 2010 om 2011 se je
intenzivnost ustalila, leta 2012 pa minimalno povečala, kar je posledica
višjega emisijskega faktorja za lignit. Znižanje intenzivnosti je posledica
izboljšanja izkoristka proizvodnje obstoječih naprav ter znižanja porabe
premoga zaradi ustavitve blokov 1 in 2, prigradnje
plinskih turbin ter tudi sosežiga lesne biomase. V
prihodnosti se s povečanjem porabe zemeljskega plina na račun porabe trdnih
goriv ter postavitvijo novih naprav z občutno višjimi izkoristki (TEŠ 6,
plinske enote) pričakuje izrazitejše padanje tega kazalca. Glede na EU-28 je
bila intenzivnost CO2 v Sloveniji leta 2011 višja za 31 %, v obdobju
2000-2011 pa se je oddaljenost od povprečne intenzivnosti v EU-28 povečala za 3 odstotne
točke.


Metodologija

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem programu
varstva okolja 2005-2012
(ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06),
podnebno-energetskem svežnja predpisov, Protokolu o zmanjšanju zakisljevanja,
evtrofikacije in prizemnega ozona
, Direktivi 2001/81/ES o
zgornji meji nacionalnih emisij v zrak za določene snovi (NEC direktiva) ter
reviziji Protokola o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega
ozona (http://www.unece.org/index.php?id=29858).
Izvorna baza podatkov: Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni
podatki o izpustih SO2, NOx (glej EN 09) in CO2
(glej EN01) - števec ter podatki
o proizvodnji električne energije v javnih termoelektrarnah in termoelektrarnah
– toplarnah na generatorju (1992-1995 – IJS (način izračuna energetskih bilanc,
ki so bile uporabljene je podrobno predstavljen v opisu kazalca EN10 Raba končne energije),
1996 dalje – SURS) in podatek o proizvodnji toplote v TE-TO (1992-1999 – IJS,
2000 dalje – SURS)(imenovalec).
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje (ARSO), Urad za varstvo okolja
in naravo, Sektor za kakovost zraka – Bojan Rode (Onesnaževala zraka) in Tajda
Mekinda Majaron (TGP); Statistični urad republike Slovenije - Mojca Suvorov,
Jože Zalar.
Datum zajema podatkov za kazalec: 30.10. 2012.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na
letni osnovi na podlagi podatkov o aktivnostih (rabi goriv, industrijski
proizvodnji, itd.), kurilnih vrednosti goriv in emisijskih faktorjev.
Priporočena metodologija je pripravljena v skupini za evidence izpustov in
projekcije UNECE/EMEP (EMEP/CORINAIR Emission Inventory Guidebook – 2006).
Podatki o proizvodnji električne energije in toplote so pripravljeni (zbrani)
na letni osnovi in objavljeni na spletnih straneh SURS-a ter v tiskanih
publikacijah. Poleg tega so podatki poslani Evropskemu statističnemu uradu
(EUROSTAT). Pri pripravi podatkov je uporabljena metodologija EUROSTAT/IEA (http://www.iea.org/publications/freepublications/publication/statistics_manual.pdf).
Uporabljena sta bila dva različna vira informacij – pred letom 1996 je bil vir
informacij izpolnjen vprašalnik za EUROSTAT, od leta 1996 pa uradna statistika
SURS-a.

Metodologija obdelave podatkov: Kazalec je izračunan kot količnik
izpustov snovi (SO2, NOx in CO2) in
proizvodnje električne energije in toplote v javnih termoelektrarnah in
termoelektrarnah – toplarnah (EUROSTAT koda 101121). Uporabljeni so
izpusti sektorja proizvodnja električne energije in toplote (CRF 1.A.1.a, NFR 1.A.1.a).
Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka
je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki
gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16
%-15 %=1 %t (npr. če je bila lansko leto rast 15 %, letos pa 16 %, potem je
letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z
relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16
%/15 %)*100]-100=6,7 %, kjer je rast izražena v odstotkih.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni
uradno poročani podatki, ki so izračunani na podlagi mednarodno potrjenih
metodologij.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): scenariji in projekcije niso na
voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1.

 

Drugi viri in literatura:
- EEA, 2008. EN08 Emissions
intensity of public conventional thermal power (electricity and heat)
production
.
- SURS, 2014. Spletna aplikacija SI-STAT.
- TEŠ, 2011. BilTEŠ 2010.

- TE-TOL, 2012. Spletna stran TE-TOL Emisije v zrak (http://www.te-tol.si/index.php?sv_path=2456,2477)

- EU, 2010. Direkitva o industrijskih emisijah
(2010/75/EU)


Related indicators