KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Izpusti toplogrednih plinov iz prometa so se v Sloveniji do leta 2012 povečali za 185 % glede na leto 1986. Tudi v EU izpusti TGP iz prometa močno presegajo rast. Na območju starih članic EU so v obdobju 1990-2012 narasli za 9 %, v celotnem območju EU pa za 14 % (v Sloveniji v tem času za 111 %). Vir velike večine TGP iz prometa je cestni promet, ki prispeva 99,2 %. Delež, ki ga imajo izpusti iz prometa v skupnih izpustih (31 % leta 2012) in ne dovolj učinkovit ukrepi za njihovo zmanjšanje otežujejo prizadevanje Slovenije za dosego sprejetih obveznosti iz Kjotskega protokola. Kot kaže, pa bo vpliv recesije pripomogel, da bo Slovenija ta cilj kljub temu dosegla.


Kazalec prikazuje izpuste toplogrednih plinov (TGP) v prometu od izhodiščnega leta 1986 dalje. Skupni izpusti so razdeljeni na cestni, letalski in železniški promet. Izpusti iz plovil so zajeti v cestnem prometu, saj ločenih podatkov o porabi goriv za ta namen nimamo. Izpusti iz mednarodnih skladišč (mednarodni letalski in ladijski promet) v tem kazalcu niso prikazani in se tudi ne prištevajo k nacionalnim izpustom.

Kjotski protokol obravnava šest toplogrednih plinov, in sicer ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4), didušikov oksid (N2O), fluorirane ogljikovodike (HFC), perfluorirane ogljikovodike (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6). Količine izpustov TGP se zaradi primerljivosti preračunajo na ekvivalent CO2, ki upošteva razlike med toplogrednim potencialom posameznih plinov. Izpusti iz prometa zajemajo samo prve tri pline.


Grafi

Slika PR09-1: Izpusti toplogrednih plinov v prometu po vrstah prometa, Slovenija, 1986-2012
Viri: 

Arhiv TGP, Agencija RS za okolje, april 2014.

Prikaži podatke
1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995
železniški promet 1000 t ekvivalenta CO2 77 76 74 75 73 81 55 46 47 49
letalski promet 1000 t ekvivalenta CO2 1 0 1 1 1 1 1 2 2 2
skupaj 1000 t ekvivalenta CO2 2025 2315 2494 2525 2730 2577 2652 3096 3448 3824
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005
železniški promet 1000 t ekvivalenta CO2 45 44 43 42 43 42 44 41 42 42
letalski promet 1000 t ekvivalenta CO2 2 2 3 3 3 2 2 2 2 2
skupaj 1000 t ekvivalenta CO2 4463 4530 3905 3712 3862 3984 3864 4004 4153 4428
2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
železniški promet 1000 t ekvivalenta CO2 42 42 46 42 42 42 42
letalski promet 1000 t ekvivalenta CO2 2 2 1 2 2 2 2
skupaj 1000 t ekvivalenta CO2 4647 5229 6156 5322 5261 5698 5772
Slika PR09-2: Spremembe skupnih izpustov toplogrednih plinov iz prometa glede na prevozni način in toplogredni plin, Slovenija, 1986–2012
Viri: 

Arhiv TGP, Agencija RS za okolje, april 2014.

Prikaži podatke
CH4 N2O
sprememba 1986-2012 (%) % -60 86
Slika PR09-3: Spremembe skupnih izpustov toplogrednih plinov iz prometa, EU, 1990–2012
Viri: 

Annual European Union greenhouse gas inventory 1990 – 2012 and inventory report 2014 – data viewer.

Prikaži podatke
Luxemburg Turkey Poland Czech Republic Ireland Slovenia Cyprus Portugal Malta Austria
sprememba 1990-2012 % 140 134 128 118 113 111 73 65 58 54
Croatia Iceland Norway Spain Slovakia Netherlands Hungary Bulgaria Belgium Romania
sprememba 1990-2012 % 39 37 37 36 31 29 27 24 21 18
EEA-33 EU-28 Denmark Eurozone Switzerland Greece France EU-15 Liechtenstein Italy
sprememba 1990-2012 % 18 14 14 12 12 11 9 9 8 3
United Kingdom Finland Sweden Germany Latvia Estonia Lithuania
sprememba 1990-2012 % -0 -1 -1 -6 -7 -7 -39

Cilji

Neposrednega cilja za izpuste TGP v prometu Slovenija nima, posredno pa je določen v okviru Kjotskega protokola, po katerem mora Slovenija v obdobju 2008-2012 doseči 8 % nižje izpuste glede na izhodiščne izpuste.

Na podlagi Direkitive 2009/30/ES je določeno, da morajo dobavitelji goriv zmanjšati življenjski cikel TGP iz cestnega prometa za 6-10 % glede na leto 2010.

Operativni program zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2012 v prometu predvideva v obdobju 2008-2012 izpuste TGP v višini 6.165 kt CO2 ekv.

V skladu z Odločbo št. 406/2009 mora vsaka država članica do leta 2020 omejiti izpuste toplogrednih plinov iz sektorjev, ki niso vključeni v emisijsko trgovanje najmanj za odstotek, določen za to državo članico glede na svoje izpuste iz leta 2005. Slovenija ima tako lahko izpuste za 4 % višje od izpustov leta 2005.

Bela knjiga in Roadmap for moving to a competitive low-carbon economy in 2050 določata za izpuste TGP iz prometa naslednje cilje:

  • zmanjšanje izpustov TGP iz prometa za 20 % do leta 2030 glede na vrednosti v letu 2008 ter najmanj za 60% do leta 2050;
  • pri tem je potrebno zmanjšati izpuste iz »maritime bunker« za 40 % do 2050 glede na vrednosti iz leta 2005.

Ublažitev podnebnih sprememb je največji okoljski razvojni izziv, s katerim se spoprijema človeštvo. Znanstveni izsledki kažejo, da obstaja povezava med izpusti toplogrednih plinov (CO2, CH4, N2O in F-plini) in temperaturo ozračja. Ker se količina toplogrednih plinov antropogenega izvora v atmosferi, zaradi naraščajočih izpustov zlasti zaradi energetske rabe goriv, intenzivno povečuje, obstaja velika verjetnost za porast temperature v prihodnosti. To bi imelo velik vpliv na življenje na Zemlji. Zato je bila na mednarodni ravni sprožena akcija, cilj katere je znižanje izpustov toplogrednih plinov (TGP) na vrednosti, ki bi imele »sprejemljiv« vpliv na podnebje. Kjotski protokol določa izpuste za obdobje 2008–2012 glede na izpuste v izhodiščnem  letu, ki so za Slovenijo definirane kot vsota izpustov CO2, CH4 in N2O leta 1986 (razvite države imajo za izhodiščno leto definirano leto 1990) in F-plinov leta 1995. Omejevanje izpustov TGP je v Sloveniji dobilo zakonsko osnovo in konkretne cilje s sprejetjem Zakona o ratifikaciji Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji ZN o spremembi podnebja (Ur. l. RS, št. 60/2002).

Na 12. zasedanju Konference pogodbenic leta 2006 so se začela pogajanja o novih ciljih za obdobje po letu 2012. Vodilno vlogo je prevzela Evropska unija, ki je v letu 2007 sprejela cilj 20 oz. 30 % znižanje izpustov TGP leta do 2020 glede na izhodiščno leto. 20 % znižanje izpustov v primeru, da mednarodni dogovor o zmanjšanju izpustov TGP ne bo sprejet in 30 % znižanje izpustov v primeru, da je mednarodni dogovor sprejet.

Po podatkih Agencije RS za okolje največji delež TGP prispeva energetski sektor (82 % leta 2012), od tega največ oskrba z energijo (39 %), takoj zatem pa sledi prometni sektor (37 %). Izpusti TGP so se v prometu v obdobju 1986–2012 skoraj potrojili. Izpusti iz cestnega prometa so se povečali za 194 %, iz letalskega za 181 %. Izpusti iz železniškega prometa so se zmanjšali za 45 %. Po posameznih TGP so v obravnavanem obdobju najbolj narasli izpusti CO2 (za 189%) izpusti N2O za 76 %, medtem ko so se izpusti CH4 zmanjšali za 60%. V skupnih izpustih TGP promet leta 2012 predstavlja 31 %.

Cestni promet je vir velike večine izpustov zaradi prometa, saj je leta 2012 prispeval 99,2 % vseh izpustov. Število cestnih motornih vozil, pa tudi moč in prostornina njihovih motorjev v Sloveniji nenehno naraščajo, medtem ko se specifična poraba novih vozil le počasi zmanjšuje. Razvoj infrastrukture, posebno na urbanih območjih, taki rasti ne zmore slediti, zato so vse pogostejši cestni zastoji. V zadnjih letih je zelo pereča tudi rast cestnega tovornega prometa, posebno tranzitnega. Delež izpustov iz tovornega prometa je bil leta 2012 ocenjen na 34,5 %, medtem ko druge izpuste povzroča potniški promet (osebni promet 64 %, avtobusni promet 1,5 %).

Po podatkih Evropske agencije za okolje so izpusti TGP iz prometa (brez mednarodnega letalskega in pomorskega prometa) na območju EU-15 v obdobju 1990–2012 narasli za 9 %, v celotni EU pa za 14 %. Kljub temu so bili v letu 2011 brez upoštevanja pomorskega prometa 4 % pod ciljnimi vrednostmi, ki jih določa Bela knjiga (EC, 2011). Upadanje izpustov v zadnjih treh letih v EU je najverjetneje posledica zmanjšanja tovornega prometa ter višjih cen goriva, kot posledica recesije. Kljub zmanjšanju izpustov iz pomorskega prometa v EU, bo potrebno v EU sprejeti dodatne ukrepe za zmanjšanje izpustov iz prometa za 68 % do leta 2050 (glede na leto 1990). (TERM, 2013)

Slovenija je bila po rasti izpustov med 33 državami, ki so članice Evropske agencije za okolje v letu 2012 na šestem mestu. V starih članicah se je rast v zadnjih letih umirila, medtem ko je v novih ravno v zadnjih letih občutna. K rasti sta prispevala tako cestni kot letalski promet. Izpusti TGP iz mednarodnega letalstva in pomorstva prav tako hitro naraščajo, vendar niso vključeni v kvote, relevantne za cilje Kjotskega protokola.

Za izpolnjevanje obveznosti Kjotskega protokola je Vlada RS leta 2009 sprejela spremenjen in dopolnjen operativni načrt za zmanjšanje izpustov TGP. V zadnjem poročilu Vladi o spremljanju izvajanja OP-TGP za leto 2011 je ugotovljeno, da so nižji izpusti iz prometa v zadnjih letih posledica precejšnjega zmanjšanja zunanjetrgovinskih tokov oziroma cestnega blagovnega prometa. Ustrezen dejavnik je bilo tudi ustrezno prilagajanje trošarin, kar pomeni, da so bile maloprodajne cene goriva primerljive s cenami v sosednjih državah.  Z uvajanjem nujnih ukrepov trajnostne prometne politike je Slovenija še vedno zelo zaostajala, čeprav so bila v začetku leta 2010 zagotovljena znatna sredstva za investicije v železniško infrastrukturo, v tem letu pa se je intenziviralo tudi izvajanje aktivnosti na področju javnega potniškega prometa. Povečala se je podpora razvoju in uvajanju posameznih nizko-ogljičnih tehnologij (novi kompetenčni in razvojni centri, program podpore uvajanju električnih vozil), vendar to področje kot celota v politiki raziskav in razvoja še ni bilo prioritetno obravnavano.


Cilji so povzeti po: Beli knjigi (Roadmap to a single European Transport Area – Towards a competative and resource efficient transport system (COM (2011)144 final), Roadmap for moving ta a competitive low carbon economy in 2050, Operativnem programu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 (OP TGP-01).

Izvorna baza podatkov oz. vir: Evidenca izpustov toplogrednih plinov, Arhiv TGP, Agencija RS za okolje. Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o izpustih toplogrednih plinov, ki se nahajajo na centralnem odložišču poročil (CDR), povzetih iz Arhiva TGP.

Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje (ARSO), Urad za okolje, Sektor za kakovost zraka, kontaktna oseba: Tajda Mekinda Majaron

Datum zajema podatkov za kazalec: september 2014

Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o izpustih iz zgorevanja goriv so večinoma izračunani z uporabo statističnih podatkov o rabi goriv, kurilnih vrednosti goriv in emisijskih faktorjev. Za izračun izpustov iz cestnega prometa pa uporabljamo vrsto drugih podatkov, najpomembnejši so podatki o voznem parku (Evidenca registriranih motornih in priklopnih vozil) in podatki o prevoženih kilometrih. Priporočena metodologija je pripravljena s strani Medvladnega foruma za spremembo podnebja (IPCC). Podatki se zbirajo vsakoletno in se posodobijo tudi za leta nazaj kadar je to potrebno.

Metodologija obravnavanja podatkov:Za izračun izpustov iz cestnega prometa se uporablja model COPERT 4, ki je bil razvit v okviru Evropske okoljske agencije (EEA). Model uporablja različne emisijske faktorje glede na vrsto goriva, starost in vrsto vozila, hitrost vožnje kakor tudi klimatske pogoje. Izpusti se izračunajo glede na slovenski vozni park, nato pa se prilagodijo dejanskim podatkom o prodanem gorivu. Metodologija namreč zahteva, da se izpusti iz goriva, ki je bilo prodano v Sloveniji prišteva k slovenskim izpustom, četudi je bilo gorivo prodano tujcem. Skupni izpusti TGP so izračunani kot utežena vsota izpustov posameznih snovi. Uteži (Global warming potencial = GWP) so določene v navodilih Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja na podlagi izsledkov IPCC in znašajo: CO2 = 1, CH4 = 21, N2O = 310. Enota je ekvivalent izpustov CO2 (CO2 ekv). Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/izhodiščno leto)(1 /število let) –1] x 100

Informacije o kakovosti - Prednosti in slabosti kazalca:

Prednost: Podatki o izpustih TGP so preračunani v skladu z enotno IPCC metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat konvencije z letnimi revizijami poročil. Podatkovni tok je usklajen z zahtevami Konvencije ZN o podnebnih spremembah, Kjotskega protokola in pripadajoče evropske zakonodaje (Uredba št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje izpustov toplogrednih plinov in poročanju o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ESPovzeto po URL: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32005D0166:SL:HTML )().

Slabost:Za izračun izpustov iz cestnega prometa je potrebno pridobiti veliko podatkov, ki niso vedno popolni. Poleg tega se izračunava izpuste na podlagi domačega voznega parka in celotne količine goriva, prodanega v Sloveniji. Izračun izpustov CO2 je zelo zanesljiv, saj je emisijski faktor odvisen le od vrste goriva. Ocenjujemo, da je nezanesljivost izračuna izpustov CO2 manj kot 4%, medtem ko je nezanesljivost izpustov CH4 in N2O precej večja (50 in 150%). Ker pa imata v skupnih izpustih v CO2 ekvivalentu CH4 in N2O precej majhen delež (0,2 in 1,5%) je tudi skupna napaka le malo več kot 4%. - Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): arhivski podatki so zanesljivi Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije TGP so na voljo.

Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom:

  • Relevantnost:1
  • Točnost: 1
  • Časovna primerljivost: 1
  • Prostorska primerljivost: 1.
  • Literatura in viri


    TWITTER