KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Izpusti toplogrednih plinov (v nadaljnjem besedilu: TGP) iz prometa so se v Sloveniji do leta 2006 več kot podvojili glede na izhodiščno leto 1986. Tako močno presegajo rast na območju starih članic (EU-15), kjer so v obdobju 1990–2004 narasli za 26 %. Vir velike večine TGP je cestni promet, ki prispeva 99,1 % vseh izpustov. Stalna rast TGP iz prometa in njihov velik delež (23,3 % leta 2006) v skupnih izpustih otežujeta prizadevanje Slovenije za dosego sprejetih obveznosti iz Kjotskega protokola.


Kazalec prikazuje obseg in sestavo TGP iz prometa ter njihov delež v skupnih izpustih TGP vseh sektorjev. Kjotski protokol obravnava šest onesnaževal iz skupine TGP, in sicer ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4), didušikov oksid (N2O), fluorirane ogljikovodike (HFC), perfluorirane ogljikovodike (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6). Količine izpustov TGP se zaradi primerljivosti preračunajo na ekvivalent CO2, ki upošteva razlike med toplogrednim potencialom posameznih plinov.


Grafi

Slika PR09-1: Emisije toplogrednih plinov iz prometa v Sloveniji od izhodiščnega leta Kjotskega protokola (1986) do 2006
Viri: 

ARSO, 2006

Prikaži podatke
1986 1990 1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
cestni promet 1000 t CO2 ekv 1956 2668 3720 3787 3929.6 3942 4091 4242 4525 4753
železniški promet 1000 t CO2 ekv 77 73 49 43 41.6 44 41 42 42 42
letalski promet 1000 t CO2 ekv 1 3 2 3 2.4 2 2 2 2 2
Skupaj 1000 t CO2 ekv 2033 2744 3771 3832 3973.6 3988 4134 4285 4569 4797
Slika PR09-2: Spremembe skupnih emisij toplogrednih plinov iz prometa v Sloveniji glede na prevozni način in onesnaževalca v obdobju 1986–2006
Viri: 

ARSO, 2006

Prikaži podatke
cestni promet železniški promet letalski promet CO2 CH4 N2O
sprememba 1986-2006 % 143 -45 150 133 9 429
1986 Gg 1955.7 76.9 0.6 1982.6 18.3 32.4
2006 Gg 4753.4 42.3 1.5 4605.9 20 171.3
Slika PR09-3: Spremembe skupnih emisij TGP iz prometa v EU-15 glede na prevozni način in onesnaževalca v obdobju 1990-2004
Viri: 

EEA, 2006

Prikaži podatke
CO2 CH4 N2O notranji letalski promet notranji kopenski promet železniški promet cestni promet drugi promet
sprememba 1990-2004 % 24.8 -47.9 177.5 33.4 8.9 -22.3 27.1 21.1
Slika PR09-4: Spremembe skupnih emisij toplogrednih plinov iz prometa po evropskih državah v obdobju 1990–2004
Viri: 

EEA, 2006

Prikaži podatke
Litva Bolgarija Estonija Nemčija Švica Slovaška Švedska Finska Latvija Lihtenštajn
sprememba 1990-2004 % -33 -32 -20 5 7 9 9 10 12 13
Združeno kraljestvo EEA-EFTA Poljska Islandija Francija EU-10 EU-15 Madžarska Danska EEA-32
sprememba 1990-2004 % 13 16 16 20 21 25 26 26 27 27
Italija Norveška Belgija Nizozemska Hrvaška AC4 Grčija Slovenija Turčija Malta
sprememba 1990-2004 % 28 28 34 34 35 42 43 57 57 69
Španija Ciper Avstrija Romunija Portugalska Češka Irska Luksemburg
sprememba 1990-2004 % 77 80 87 95 99 114 144 157

Cilji

Nacionalni program varstva okolja postavlja zmanjšanje izpustov TGP kot osnovni cilj in pomembno nalogo Slovenije v naslednjih letih (ReNPVO, 2006). Naša država je z ratifikacijo Kjotskega protokola prevzela obveznost 8-odstotnega zmanjšanja izpustov TGP v obdobju 2008–2012 glede na izhodiščno leto 1986 oziroma glede na leto 1995 za tri skupine plinov. To pomeni, da v obdobju 2008–2012 v povprečju ne bo smela preseči 18,95 milijona ton izpustov ekvivalenta CO2 na leto (leta 1986 so bili izpusti TGP 20,6 milijona ton ekvivalenta CO2).


Ublažitev podnebnih sprememb je največji okoljski razvojni izziv, s katerim se spoprijema človeštvo. Zaradi človekovih dejavnosti naraščajo koncentracije TGP v ozračju, kar zvišuje povprečne globalne temperature in gladino morja. Omejevanje izpustov TGP je v Sloveniji dobilo zakonsko osnovo in konkretne cilje s sprejetjem Zakona o ratifikaciji Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji ZN o spremembi podnebja (Uradni list RS – MP, št. 17/2002).

Po podatkih Agencije RS za okolje (v nadaljnjem besedilu: ARSO) o izpustih posameznih TGP v Sloveniji leta 2006 (izraženih v ekvivalentih CO2) zavzema CO2 več kakor 82 % emisij, večinoma iz izgorevanja fosilnih goriv. Sledi CH4 z 10,5 %, na tretjem mestu pa je N2O s 6,4 %. Največji delež TGP prispeva energetski sektor, od tega oskrba z energijo, in za njim prometni sektor. Izpusti TGP so se v energetskem sektorju v obdobju 1986–2006 povečali, znotraj tega sektorja pa je daleč v ospredju promet, katerega izpusti TGP so se v tem obdobju več kot podvojili. Po posameznih TGP so v obravnavanem obdobju najbolj narasli izpusti N2O (za petkrat) zaradi povečanja deleža vozil s katalitičnimi pretvorniki izpušnih plinov, ki sicer zmanjšujejo izpust nekaterih onesnaževal zraka iz osebnih avtomobilov, vendar je njihov stranski proizvod N2O. Vir velike večine TGP iz prometa je cestni promet, ki prispeva 99,1 % vseh izpustov in je v obravnavanem obdobju doživel tudi največji razmah. Število cestnih motornih vozil, pa tudi moč in prostornina njihovih motorjev v Sloveniji nenehno naraščajo, narašča pa tudi njihova uporaba. Razvoj infrastrukture, posebno na urbanih območjih, taki rasti ne zmore slediti, zato so vse pogostejši cestni zastoji. V zadnjih letih je zelo pereča tudi rast cestnega tovornega prometa, posebno tranzitnega. Sicer pa na tovorni promet odpade približno tretjina izpustov CO2, medtem ko druge izpuste povzroča potniški promet (ARSO, 2008).

Po podatkih Evropske okoljske agencije so izpusti TGP iz prometa (brez mednarodnega letalskega in pomorskega prometa) na območju EEA-32 v obdobju 1990–2004 narasli za 27 %. Stare članice (EU-15) prispevajo kar 83 % vseh prometnih izpustov TGP na območju EEA-32, njihova rast v obdobju 1990–2004 pa je znašala 26 %. Na območju novih članic (EU-10) je bila rast TGP iz prometa v istem obdobju 25 %. V EU-15 je bil notranji letalski promet najhitreje rastoč prevozni način, železnice pa najhitreje upadajoč. Izpusti TGP iz mednarodnega letalstva in pomorstva prav tako hitro naraščajo, vendar niso vključeni v kvote, relevantne za cilje Kjotskega protokola (EEA, 2006).

Za izpolnjevanje obveznosti Kjotskega protokola je Vlada RS leta 2003 (z dopolnitvami leta 2004) sprejela Operativni program zmanjševanja izpustov TGP. Ukrepi, ki so bili v njem predstavljeni, so plod usklajevanja slovenske zakonodaje z evropsko. Do leta 2003 so bili izvedeni tisti za povišanje trošarinskih dajatev za gorivo (zaradi česar se je zvišala njegova cena), za nadzor nad sestavo izpušnih plinov in nastavitvijo motorja motornih vozil, za spodbujanje rabe biogoriv z znižanjem njegove trošarinske stopnje na 0 % ter za obveščanje potrošnikov o porabi goriva in izpustih CO2 iz motornih vozil. Program predvideva še vzpostavitev drugih ukrepov, kakršni so spodbujanje uporabe javnega potniškega prevoza, dejavnejša prometna politika lokalnih skupnosti v zvezi s tem prevozom, povečanje deleža železnic pri prevozu blaga in potnikov ter nekateri ukrepi na področju prostorskega in regionalnega načrtovanja (MOPE, 2004). V letu 2006 je Vlada sprejela nov Operativni program zmanjševanja izpustov TGP do leta 2012. V njem ugotavlja, da so izpusti TGP iz prometa v Sloveniji na kritični poti, njihovo obvladovanje pa je ključnega pomena za izpolnjevanje Kjotskih obveznosti. Posebej zaskrbljujoči so trendi tranzita težkih tovornih vozil preko Slovenije, ki so v skokovitem porastu vse od vključitve Slovenije v EU. Ukrepi, ki bodo zmanjšali izpusite iz prometa so predvsem: izvajanje strategije EU za zmanjševanje izpustov iz osebnih vozil, spodbujanje javnega potniškega prometa, izvajanje ukrepov Resolucije o prometni politiki za prehod tranzita iz cest na železnice in nadomeščanje fosilnih goriv z biogorivi. V kolikor ukrepi za zmanjševanje izpustov iz prometa ne bodo dovolj učinkoviti, Operativni program zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov predvideva uporabo fleksibilnih mehanizmov (nakup zmanjšanja izpustov izven Republike Slovenije) predvsem za izpusite iz tranzita težkih tovornih vozil preko Slovenije, kar posledično pomeni potrebo po zagotovitvi dodatnih sredstev iz naslova povečanja trošarin za motorna goriva ali iz naslova povišanja cestnin zaradi vključitve okoljskih stroškov, kar je skladno s smernicami Resolucije o prometni politiki Republike Slovenije (MOP, 2006).

Napovedi razvoja TGP iz prometa so, da bo njihov obseg in delež še naprej naraščal, obstajajo pa različne napovedi obsega te rasti. Z zgoraj navedenimi ukrepi bi lahko dosegli, da bi se količina izpustov TGP iz prometa v obdobju 2008–2012 povečevala v povprečju za manj kot 1 % na leto, brez teh ukrepov pa bi se količina izpustov TGP iz prometa v enakem obdobju povečevala za 5 % na letni ravni (MOP, 2006).

Napovedi so najbrž preoptimistične, saj podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo na izjemno naraščanje tovornega prometa po vstopu Slovenije v EU, ki presega vsa predvidevanja, saj se je obseg tonskih kilometrov slovenskih prevoznikov v letu 2004 povečal kar za 28 %. Skrb zbujajoč je tudi cestni tovorni tranzit skozi Slovenijo, saj je v zadnjih letih naraščal povprečno za 10 % na leto, po vstopu Slovenije v EU pa še veliko hitreje (SURS, 2005). Hkrati se povečuje pritisk avtomobilskega prometa na urbana območja, saj se z zgraditvijo avtocestnega omrežja povečuje gravitacijsko zaledje najpomembnejših urbanih središč Slovenije, katerih cestna infrastruktura pogosto ni zmogla niti dosedanjih obremenitev. Posledica so vse pogostejši zastoji in zato večji izpusti TGP.

Učinkovitost in zadostnost ukrepov operativnega programa sta negotovi, posebno ker država ne izvaja celostne prometne politike, ki bi uravnotežila prometni sistem in omogočila enakopravnejši razvoj trajnostnim prevoznim načinom. Ker torej ni učinkovite prometne politike, so sporni predvsem načrtovani ukrepi glede javnega potniškega prometa in povečanega deleža železnic pri prevozu blaga in potnikov.


Seznam uporabljenih virov

  • ARSO, 2008: Slovenia’s National Inventory Report 2008, Submission under the United Nations Framework Convention in Climate Change and voluntary submission under the Kyoto Protocol. (27. 7. 2008)
  • EEA, 2006: TERM 2006 02 – Transport emissions of greenhouse gases. Indicator fact sheet. European Environment Agency
  • Lep et al., 2004: Analiza eksternih stroškov prometa. Končno poročilo projekta. Ciljni raziskovalni program »Konkurenčnost Slovenije 2001–2006«. Maribor, Fakulteta za gradbeništvo, Univerza v Mariboru; Ljubljana, Inštitut za ekonomska raziskovanja; Koper, Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede.
  • MOP, 2006: Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012. Ministrstvo za okolje in prostor. (6. 8. 2008)
  • MOPE, 2004: Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Ministrstvo za okolje in prostor. (7. 8. 2008)
  • ReNPVO, 2006: Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012. (Uradni list RS, št. 2/2006)
  • SURS, 2005: Blagovni prevoz po cestah in železnicah v letu 2004. Povzetek gradiva novinarske konference SURS, 30. 11. 2005. Pripravil Vojko Šegan. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije. (7. 8. 2008)

  • Povezani kazalci


    TWITTER