KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Izpusti toplogrednih plinov iz prometa so se v Sloveniji do leta 2007 povečali za 165 % glede na leto 1986 (iz cestnega prometa za 174 %). Tako močno presegajo rast na območju starih članic (EU-15), kjer so v obdobju 1990–2007 narasle za 24 %. Vir velike večine TGP je cestni promet, ki prispeva 99,2 % vseh izpustov. Stalna rast TGP iz prometa in njihov velik delež (26 % leta 2007) v skupnih izpustih otežujeta prizadevanje Slovenije za dosego sprejetih obveznosti iz Kjotskega protokola.


Kazalec prikazuje pretekle izpuste toplogrednih plinov (TGP) v prometu. Skupni izpusti so razdeljeni na cestni, letalski, železniški in pomorski promet. Izpusti iz mednarodnih skladišč niso vključeni.

Kjotski protokol obravnava šest onesnaževal iz skupine TGP, in sicer ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4), didušikov oksid (N2O), fluorirane ogljikovodike (HFC), perfluorirane ogljikovodike (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6). Količine izpustov TGP se zaradi primerljivosti preračunajo na ekvivalent CO2, ki upošteva razlike med toplogrednim potencialom posameznih plinov.


Grafi

Slika PR09-1: Izpusti toplogrednih plinov iz prometa glede na prevozni način
Viri: 

Arhiv TGP, Agencija RS za okolje, april 2009.

Prikaži podatke
1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995
cestni promet 1000 t ekvivalenta CO2 1955.7 2247.4 2429.3 2459.4 2668.4 2508.6 2618 3047.3 3373.2 3719.8
železniški promet 1000 t ekvivalenta CO2 76.9 76.3 73.7 74.9 72.7 81.2 54.6 46.2 46.7 48.8
letalski promet 1000 t ekvivalenta CO2 0.6 0.4 0.6 0.9 1.1 0.6 1 1.8 2.1 2
skupaj 1000 t ekvivalenta CO2 2033 2324 2504 2535 2742 2590 2674 3095 3422 3771
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005
cestni promet 1000 t ekvivalenta CO2 4329.2 4406.5 3808.9 3630.5 3786.9 3929.6 3941.9 4090.6 4241.6 4525.2
železniški promet 1000 t ekvivalenta CO2 45.3 43.9 42.9 41.9 42.6 41.6 43.8 41.1 41.7 42.4
letalski promet 1000 t ekvivalenta CO2 2.3 2.4 3 2.9 2.9 2.4 2.4 2.4 1.9 1.7
skupaj 1000 t ekvivalenta CO2 4377 4453 3855 3675 3832 3974 3988 4134 4285 4569
2006 2007
cestni promet 1000 t ekvivalenta CO2 4753.2 5351.2
železniški promet 1000 t ekvivalenta CO2 42.3 42.3
letalski promet 1000 t ekvivalenta CO2 1.5 1.7
skupaj 1000 t ekvivalenta CO2 4797 5395
Slika PR09-2: Spremembe skupnih izpustov toplogrednih plinov iz prometa glede na prevozni način in plin v obdobju 1986–2007
Viri: 

Arhiv TGP, Agencija RS za okolje, april 2009.

Prikaži podatke
CO2 CH4 N2O - cestni promet železniški promet letalski promet
sprememba 1986-2007 % 161.7 -0.8 485.7 173.6 -45 175
Slika PR09-3: Spremembe skupnih izpustov toplogrednih plinov iz prometa po evropskih državah v obdobju 1990–2007
Viri: 

TERM02 Change in total GHG emissions from transport, European Environment Agency, 2009.

Prikaži podatke
Ciper Irska Češka Luksemburg Turčija Slovenija Španija Portugalska Avstrija Islandija
sprememba 1990-2007 % 188 178 158 142 97 97 95 92 73 67
Romunija Grčija Malta Poljska Madžarska EU-12 Norveška Nizozemska Slovaška Danska
sprememba 1990-2007 % 67 61 54 53 52 46 41 35 33 32
Latvija EEA-32 Belgija Italija EU-15 Finska Francija Lihtenštajn Švedska Velika Britanija
sprememba 1990-2007 % 30 28 26 25 24 15 15 13 12 12
Švica Nemčija Litva Estonija Bolgarija
sprememba 1990-2007 % 11 -7 -11 -23 -25

Cilji

- Neposrednega cilja za izpuste TGP v prometu Slovenija nima, posredno pa je določen v okviru Kjotskega protokola, po katerem mora Slovenija v obdobju 2008-2012 doseči 8 % nižje izpuste glede na izhodiščne izpuste.
- Operativni program zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2012 sprejet leta 2009 v prometu predvideva v obdobju 2008-2012 izpuste TGP v višini 6.165 kt CO2 ekv.
- V predlogu podnebno-energetskega svežnja je Evropska komisija zapisala, da mora Slovenija do leta 2020 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za okoli 6 % glede na emisije v letu 2005 in sicer tako, da:
• za 21 % zmanjša emisije iz sektorjev, ki so vključeni v evropsko shemo trgovanja z emisijskimi pravicami,
• lahko za največ 4 % poveča emisije iz sektorjev, ki niso vključeni v evropsko shemo trgovanja z emisijskimi pravicami, glede na emisije iz teh sektorjev v letu 2005.


Ublažitev podnebnih sprememb je največji okoljski razvojni izziv, s katerim se spoprijema človeštvo. Znanstveni izsledki kažejo, da obstaja povezava med izpusti toplogrednih plinov (CO2, CH4, N2O in F-plini) in temperaturo ozračja. Ker se količina toplogrednih plinov antropogenega izvora v atmosferi, zaradi naraščajočih izpustov zlasti zaradi energetske rabe goriv, intenzivno povečuje, obstaja velika verjetnost za porast temperature v prihodnosti. To bi imelo velik vpliv na življenje na Zemlji. Zato je bila na mednarodni ravni sprožena akcija, cilj katere je znižanje izpustov toplogrednih plinov (TGP) na vrednosti, ki bi imele »sprejemljiv« vpliv na podnebje. Kjotski protokol določa izpuste za obdobje 2008–2012 glede na izpuste v baznem letu, ki so za Slovenijo definirane kot vsota izpustov CO2, CH4 in N2O leta 1986 (razvite države imajo za bazno leto definirano leto 1990) in F-plinov leta 1995. Omejevanje izpustov TGP je v Sloveniji dobilo zakonsko osnovo in konkretne cilje s sprejetjem Zakona o ratifikaciji Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji ZN o spremembi podnebja (Ur. l. RS, št. 60/2002).

Na 12. zasedanju Konference pogodbenic leta 2006 so se začela pogajanja o novih ciljih za obdobje po letu 2012. Vodilno vlogo je prevzela Evropska unija, ki je v letu 2007 sprejela cilj 20 oz. 30 % znižanje izpustov TGP leta 2020 glede na bazno leto. 20 % znižanje izpustov v primeru, da mednarodni dogovor o zmanjšanju izpustov TGP ne bo sprejet in 30 % znižanje izpustov v primeru, da je mednarodni dogovor sprejet.

Po podatkih Agencije RS za okolje največji delež TGP prispeva energetski sektor (81 % leta 2007), od tega oskrba z energijo (34,1 %), in za njim prometni sektor (26,0 %). Izpusti TGP so se v prometu v obdobju 1986–2007 več kot podvojili. Izpusti iz cestnega prometa so se povečali za 174 %, iz letalskega za 175 %, izpusti iz železniškega prometa pa so se zmanjšali za 45 %. Po posameznih TGP so v obravnavanem obdobju najbolj narasli izpusti N2O (skoraj za petkrat) zaradi povečanja deleža vozil s katalitičnimi pretvorniki izpušnih plinov, ki sicer zmanjšujejo izpuste nekaterih onesnaževal zraka iz osebnih avtomobilov, vendar je njihov stranski proizvod N2O. Izpusti CO2 so se povečali za 162 %, izpusti CH4 pa so se malenkostno zmanjšali. V skupnih izpustih TGP promet leta 2007 predstavlja 26 %.

Cestni promet je vir velike večine izpustov, saj je leta 2007 prispeval 99,2 % vseh izpustov. Število cestnih motornih vozil, pa tudi moč in prostornina njihovih motorjev v Sloveniji nenehno naraščajo, medtem ko se specifična poraba novih vozil ne zmanjšuje (MOP, 2009a). Razvoj infrastrukture, posebno na urbanih območjih, taki rasti ne zmore slediti, zato so vse pogostejši cestni zastoji. V zadnjih letih je zelo pereča tudi rast cestnega tovornega prometa, posebno tranzitnega. Delež izpustov iz tranzitnega tovornega prometa je bil leta 2007 ocenjen na 12 % (MOP, 2009). Sicer pa na tovorni promet odpade 37 % izpustov TGP, medtem ko druge izpuste povzroča potniški promet (osebni promet 61 %, avtobusni promet 2 %) (ARSO, 2009).

Po podatkih Evropske agencije za okolje so izpusti TGP iz prometa (brez mednarodnega letalskega in pomorskega prometa) na območju EU-15 v obdobju 1990–2007 narasli za 24 %, v novih članicah (EU-12) pa za 46 %. Slovenija je po rasti izpustov med 32 državami, ki so članice Evropske agencije za okolje na šestem mestu. V starih članicah se je rast v zadnjih letih umirila, medtem ko je v novih ravno v zadnjih letih občutna. K rasti sta prispevala tako cestni kot letalski promet. Izpusti TGP iz mednarodnega letalstva in pomorstva prav tako hitro naraščajo, vendar niso vključeni v kvote, relevantne za cilje Kjotskega protokola (EEA, 2009).

Za izpolnjevanje obveznosti Kjotskega protokola je Vlada RS leta 2003 (z dopolnitvami leta 2004) sprejela Operativni program zmanjševanja emisij TGP. Leta 2006 je bil sprejet nov program, ki je bil dopolnjen in spremenjen leta 2009. V zadnjem Ministrstvo podobno kot v programu iz leta 2006 ugotavlja, da so izpusti TGP iz prometa v Sloveniji na kritični poti, njihovo obvladovanje pa je ključnega pomena za izpolnjevanje kjotskih obveznosti. Posebej zaskrbljujoči so trendi tranzita težkih tovornih vozil preko Slovenije, ki so v skokovitem porastu vse od vključitve Slovenije v EU. Ukrepi, ki bodo zmanjšali izpuste iz prometa so: zmanjševanje izpustov iz osebnih vozil, spodbujanje javnega potniškega prometa, trajnostni tovorni promet in nadomeščanje fosilnih goriv z biogorivi. Ker je bilo izvajanje ukrepov prejšnjih operativnih programov pomanjkljivo Slovenija samo z domačimi ukrepi Kjotskega cilja ne bo mogla doseči, zato Operativni program predvideva koriščenje kjotskih prožnih mehanizmov. To posledično pomeni potrebo po zagotovitvi sredstev iz naslova dodatnega obdavčenja motornih goriv (MOP, 2009).

Napovedi razvoja TGP iz prometa v zadnjem Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov so bile skladno s preteklimi trendi popravljene. Njihov obseg se bo leta 2008 še povečal, leta 2010 pa naj bi se znižal zaradi gospodarske krize. Povprečni izpusti v obdobju 2008–2012 so bili ocenjeni na 6.165 kt CO2 ekv., kar je za 14 % več kot leta 2007 (MOP, 2009).

Učinkovitost in zadostnost ukrepov operativnega programa sta negotovi, posebno ker država ne izvaja celostne prometne politike, ki bi uravnotežila prometni sistem in omogočila enakopravnejši razvoj trajnostnim prevoznim načinom. Ker torej ni učinkovite prometne politike, so sporni predvsem načrtovani ukrepi glede javnega potniškega prometa in povečanega deleža železnic pri prevozu blaga in potnikov (MOP, 2009a).


Podatki za Slovenijo in druge države:

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012. Uradni list RS, št. 2/2006 , Operativnem programu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 (OP TGP-01) in predlogu podnebno-energetskega svežnja predpisov.
Izvorna baza podatkov: Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o izpustih toplogrednih plinov, ki se nahajajo na centralnem odložišču poročil (CDR), povzetih iz Arhiva TGP.
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje (ARSO), Urad za okolje, Sektor za kakovost zraka, kontaktna oseba: Tajda Mekinda Majaron
Datum zajema podatkov za kazalec: 15. 4. 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi na podlagi statističnih podatkov o rabi goriv, kurilnih vrednosti goriv in emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija je pripravljena s strani Medvladnega foruma za spremembo podnebja (IPCC). Ob pripravi novih evidenc se velikokrat popravijo tudi podatki za nazaj.
Metodologija obdelave podatkov: Skupni izpusti TGP so izračunani kot utežena vsota izpustov posameznih snovi. Uteži (Global warming potencial = GWP) so določene v navodilih Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja na podlagi izsledkov IPCC in znašajo: CO2 = 1, CH4 = 21, N2O = 310. Enota je ekvivalent izpustov CO2 (CO2 ekv).
Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.
Geografska pokritost: EEA-32 vključuje skupino 32 držav članic EEA. Skupino sestavljajo stare članice EU-15 (Belgija, Danska, Nemčija, Grčija, Španija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo), dvanajst novih članic EU-12 (Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija) ter Islandija, Lihtenštajn, Norveška, Švica in Turčija.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, ki so izračunani na podlagi mednarodno potrjenih metodologij. Podatki in postopki so podvrženi mednarodnemu pregledu s strani UNFCCC.
- Zanesljivost: Zanesljivost podatkov je bila ocenjena za leta 1986, 2002 in 2003. Za absolutne podatke znaša 16 %, 13,1 % in 12 % za trende pa za leti 2002 in 2003 4 % oz 3 %. Zanesljivost emisijskih faktorjev in podatkov o aktivnostih je ocenjena na podlagi ekspertne ocene.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Primernost: 1
Točnost: 2
Časovna primeljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- ARSO, 2009: Slovenia’s National Inventory Report 2009. 2009. Ljubljana, Environmental Agency of the Republic of Slovenia.
- EEA, 2009: TERM02 Change in total GHG emissions from transport. Assessment August 2009, European Environment Agency.
- MOP, 2009: Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 (OP TGP-01). 2009. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor.
- MOP, 2009a: Drugo poročilo o izvajanju Operativnega programa zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 za leto 2008. 2009. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor.
- Sporočilo Komisije Evropskemu Svetu in Evropskemu parlamentu – Energetska politika za Evropo {SEC(2007) 12}. 2007. Bruselj, Komisija Evropskih skupnosti.
- Zakon o ratifikaciji Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (MKPOKSP). Uradni list RS, št 60/2002.


Povezani kazalci


TWITTER