Kazalec opazuje količine izrabljenega jedrskega goriva, kar predstavlja dobro oceno situacije na področju radioaktivnih odpadkov. Poleg tega spremlja tudi prostornino srednje in nizko radioaktivnih odpadkov.

Za prikaz količine izrabljenega jedrskega goriva se uporablja enota tHM (»tonnes of heavy metal«). Nizki in srednje radioaktivni odpadki so podani s številom sodov oz. drugih enot ali s prostornino (m³).

Radioaktivne odpadke po aktivnosti delimo na:

• Visoko radioaktivni odpadki (VRAO) – visoka radiotoksičnost, znatna toplotna moč, sevajo več tisočletij;
• Srednje radioaktivni odpadki (SRAO) – vsebujejo večje količine radioaktivnih elementov, dodatno se delijo na odpadke z beta in gama sevalci (nizka in srednja radiotoksičnost, neznatna toplotna moč) ter odpadke z alfa sevalci (srednja radiotoksičnost, nizka toplotna moč);
• Nizko radioaktivni odpadki (NRAO) – vsebujejo nizke do zanemarljive količine sevanja, dodatno se tako kot srednje radioaktivni odpadki delijo na odpadke z beta in gama sevalci ter odpadke z alfa delci.

Nuklearna elektrarna Krško (NEK) predstavlja daleč največji vir radioaktivnih odpadkov v Sloveniji. Izrabljeno jedrsko gorivo sodi med visoko radioaktivne odpadke, ob remontih in delovanju pa nastajajo tudi srednje in nizko radioaktivni odpadki. Izrabljeno jedrsko gorivo se skladišči v bazenu za izrabljeno gorivo, srednje in nizko radioaktivni odpadki pa v skladiščih. Odpadki iz preostalih virov (industrija, raziskovalne organizacije, medicina) se skladiščijo v Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov v Brinju, ki ga upravlja Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO).

Lastništvo NEK je razdeljeno med Slovenijo in Hrvaško. Vsa vprašanja glede izkoriščanja elektrarne ter njene razgradnje med Slovenijo in Hrvaško ureja Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo in skupne izjave ob podpisu pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (BHRNEK, Ur. list RS-MP št. 23/2003).

Letna količina izrabljenega jedrskega goriva niha in je povezana z obratovanjem jedrske elektrarne. Leta 1991 ni bilo zamenjave goriva, leta 1994 se je remont začel v decembru in zaključil v januarju naslednjega leta, leta 2004 pa je bil uveden 18 mesečni gorivni ciklus, zaradi česar v letih 2005, 2008, 2011, 2014, 2017 in 2020 ni bilo remonta. Količina izrabljenega goriva v bazenu za izrabljeno gorivo v celotnem obdobju narašča, in sicer v povprečju 4,8 % letno. Zmogljivost bazena za izrabljeno gorivo je bila leta 2003 povečana, na 577 tHM. V letu 2017 je bila podpisana pogodba za projektiranje, opremo in izgradnjo suhega skladišča izrabljenega goriva, ki je bilo dokončano in dano v uporabo v letu 2022. Odlaganje v suho skladišče je predvideno za leto 2023, ko je predvidena kampanja premestitve prvega dela (skupno 592 izrabljenih gorivnih elementov) izrabljenega goriva iz bazena za izrabljeno gorivo. Novo suho skladišče je bilo narejeno zaradi večje varnosti, saj je v suhem skladišču hlajenje goriva izvedeno pasivno (zračno hlajenje) in ni več potrebe po hlajenju goriva z vodo. Leta 2022 je bil bazen za izrabljeno gorivo napolnjen 85 %. Tako bazen za izrabljeno gorivo, kot tudi novo suho skladišče sta namenjena le začasnemu skladiščenju, dolgoročno skladiščenje oziroma odlaganje izrabljenega goriva pa predstavlja še velik tehnični izziv tako pri nas, kot tudi v svetu. Trenutno namreč tudi še nikjer v svetu ta problem ni rešen, še najbližje rešitvi so na Finskem in Švedskem (Zore, 2017).

Poleg jedrske elektrarne, v Sloveniji deluje tudi raziskovalni reaktor TRIGA MARKII, ki deluje v okviru Instituta »Jožef Stefan«. Kljub skoraj 40-letnemu delovanju raziskovalni reaktor trenutno nima izrabljenega jedrskega goriva, ker je bilo leta 1999, v okviru posebnega programa, vrnjeno v Združene države Amerike. Kapaciteta skladišča v raziskovalnem reaktorju znaša 0,8 tHM.

Prvotno predvidena življenjska doba NEK je bila do leta 2023. Z nadgradnjo varnosti in vsemi izvedenimi posodobitvami, se je pridobilo dovoljenje za podaljšanje obratovanja, in sicer za 10+10 let oziroma skupno do leta 2043. V Sloveniji obstajajo tudi načrti za izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne, vendar dokončne odločitve o tem projektu še ni. Raziskovalni reaktor bo obratoval najmanj do leta 2026 (Vlada RS, 2016). Leta 2014 je bil opravljen prvi občasni varnostni pregled, ki ga je treba ponavljati vsakih 10 let. Zaključku obratovanja bo prav tako sledila razgradnja.

V jedrski elektrarni nastaja večina srednje in nizko radioaktivnih odpadkov v Sloveniji. Leta 2022 je bilo v skladišču NEK 2524 m³ odpadkov (URSJV, 2023), povprečni letni prirast znaša ~25,5 m³. Kot je razvidno iz slike 2 je bilo v obdobju od leta 1990 opravljenih več postopkov zmanjšanja volumna odpadkov: stiskanje odpadkov, sežiganje odpadkov ter od leta 2005 naprej superkompaktiranje skupaj s sežiganjem odpadkov.

Radioaktivni odpadki, ki nastajajo v raziskovalni dejavnosti, medicini in industriji, so uskladiščeni v Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov v Brinju. To so predvsem:

• kontaminirani predmeti, kot so zaščitne obleke, rokavice, čistilni material, steklene posode, filtri ipd., ki so shranjeni v sodih;
• posebni odpadki, npr. kontaminirani ali aktivirani kovinski drogovi, cevi in drugi deli naprav, ki so preveliki za shranjevanje v sodih;
• zaprti viri sevanja: razne merilne naprave, ki se uporabljajo v industriji, npr. za merjenje debeline, gostote in vlage, za merjenje ravni ter napak v kovinskih odlitkih in zvarih.

Konec leta 2022 je bilo v Centralnem skladišču v Brinju shranjenih 90,4 m³ radioaktivnih odpadkov (URSJV, 2023). Zmanjšanje količine shranjenih odpadkov (93 m³ v letu 2015) je posledica izvedenih kampanji sortiranja odpadkov na radioaktivne in tiste, ki niso radioaktivni in se jih lahko odlaga drugje.

Osnovni programski dokument za področje ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom je Resolucija o Nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016-2025 (Ur. l. RS št. 31/2016). Nacionalni program ravnanja z RAO in IJG opredeljuje potrebne naloge, ki zagotavljajo trajno in varno rešitev problematike ravnanja z RAO in IJG ne glede na to, ali bo Republika Slovenija po izteku življenjske dobe NEK še ostala jedrska država ali ne. Gradnjo odlagališča NSRAO obravnava kot ključni okoljski projekt, saj pravočasno pridobljena lokacija in gradnja odlagališča zagotavljata učinkovito varovanje naravnega okolja pred nekontroliranimi emisijami radioaktivnih snovi. Za izvajanje dejavnosti, vezanih na dolgoročno ravnanje z RAO in IJG, je odgovoren izvajalec gospodarske javne službe – ARAO.