KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

V obdobju 1990-2007 se je količina izrabljenega jedrskega goriva, ki je edini visoko radioaktivni odpadek, v povprečju povečevala 6 % letno. Ker zadovoljivega trajnega načina skladiščenja odpadkov še ni, obstaja zaskrbljenost nad kopičenjem teh odpadkov.


Kazalec opazuje količine izrabljenega jedrskega goriva, kar predstavlja dobro oceno situacije na področju radioaktivnih odpadkov. Kazalec vsebuje tudi projekcijo proizvodnje električne energije iz jedrske energije, saj je to približen indikator v katero smer se bo količina izrabljenega jedrskega goriva gibala v prihodnje. Poleg tega spremlja tudi prostornino srednje in nizko radioaktivnih odpadkov.

Za prikaz količine izrabljenega jedrskega goriva se uporablja enota tHM (»tons of heavy metal«). Proizvodnja električne energije je podana v teravatnih urah (TWh). Nizki in srednje radioaktivni odpadki so podani s številom sodov oz. drugih enot ali s prostornino (m3).

Radioaktivne odpadke po aktivnosti delimo na:
• Visoke radioaktivne odpadke (VRAO) – visoka radiotoksičnost, znatna toplotna moč, sevajo več tisočletij
• Srednje radioaktivni odpadki (SRAO) – vsebujejo večje količine radioaktivnosti, dodatno se delijo na odpadke z beta in gama sevalci (nizka in srednja radiotoksičnost, neznatna toplotna moč) ter odpadke z alfa sevalci (srednja radiotoksičnost, nizka toplotna moč)
• Nizko radioaktivni odpadki (NRAO) – vsebujejo nizke do zanemarljive količine sevanja, dodatno se tako kot srednje radioaktivni odpadki delijo na odpadke z beta in gama delci ter odpadke z alfa delci (ARAO, 2007)

Podatki o letni proizvodnji ter skladiščeni količini visoko, srednje in nizko radioaktivnih odpadkov omogočajo grobo oceno potencialne ogroženosti naravnega okolja in zdravja ljudi. Radioaktivno sevanje je škodljivo za živa bitja, zato je potrebno z radioaktivnimi odpadki (RAO) ravnati tako, da se prepreči prekomerno obsevanje ljudi. Poskrbeti je potrebno, da radioaktivni odpadki ne povzročajo direktnega obsevanja in preprečiti onesnaženje okolja z radionuklidi. Prvo je doseženo s shranjevanjem radioaktivnih odpadkov za oziroma pod primerno debele biološke ščite kot so beton, plasti zemlje ali voda. Pobeg radioaktivnih snovi v biosfero pa se prepreči tako, da se odpadke shranjuje kot suhe in trdne snovi in z večkratnimi pregradami prepreči dostop vode do njih. Voda je namreč medij, ki bi lahko radioaktivne odpadke »raztopil« in radioaktivne snovi prinesel prek rastlin v živali in človeško hrano (ARAO, 2005).

Izrabljeno jedrsko gorivo (IJG) je visoko radioaktiven odpadek. Sprva razpada hitro, v približno 40 letih doseže 1/1000 začetne stopnje radioaktivnosti, za povrnitev v prvotno stanje uranove rude pa potrebuje 1000 let. Trenutno je v Sloveniji shranjeno v jedrski elektrarni Krško (JEK) v bazenu za izrabljeno jedrsko gorivo. Količina izrabljenega jedrskega goriva predstavlja dober kazalec za spremljanje nastajanja radioaktivnih odpadkov. Poleg proizvodnje električne energije, ki je daleč največji vir odpadkov, predstavljajo vir radioaktivnih odpadkov tudi raziskovalne inštitucije, medicina ter industrija. Ti viri prispevajo srednje in nizko radioaktivne odpadke.

V svetu trenutno še ne obstaja odlagališče za izrabljeno jedrsko gorivo, so pa nekatere države (Švedska, Finska) uspele razviti sprejemljive koncepte odlagališča, ki zagotavljajo ustrezno varnost ljudi in okolja. Med državami z jedrskim programom ostaja Slovenija ena izmed redkih, ki za nobeno vrsto radioaktivnih odpadkov nima urejenega končnega odlaganja in še vedno ni določena lokacija za odlagališče nizkih radioaktivnih odpadkov.


Grafi

Slika EN08-1: Letna količina izrabljenega jedrskega goriva, porast količine v skladišču ter zmogljivost skladišča
Viri: 

Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost

Prikaži podatke
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
Letna količina izrabljenega jedrskega goriva iz NEK tHM 16.3 0 15 16.3 0 12.3 9.5 9.5 10.9 10.9
Količina visoko radioaktivnih odpadkov v bazenu za izrabljeno gorivo NEK tHM 106.9 106.9 121.9 138.3 138.3 150.5 160.1 169.6 180.5 191.4
Kapaciteta skladišča za visoko radioaktivne odpadke (NEK) tHM 282 282 282 282 282 282 282 282 282 282
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
Letna količina izrabljenega jedrskega goriva iz NEK tHM 10.9 12.3 11.2 15 19.1 0 19.1 18.1
Količina visoko radioaktivnih odpadkov v bazenu za izrabljeno gorivo NEK tHM 202.3 214.6 225.8 240.8 259.9 259.9 278.9 297
Kapaciteta skladišča za visoko radioaktivne odpadke (NEK) tHM 282 282 282 576.9 576.9 576.9 576.9 576.9
Slika EN08-2: Količina srednjih in nizko radioaktivnih odpadkov v skladišči JEK
Viri: 

Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost, 2008.

Prikaži podatke
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
Količina nizko in srednje radioaktivnih odpadkov
iz proizvodnje električne energije
m3 1706 1783 1914 2019 2078 1872 1971 2042 2074 2086
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
Količina nizko in srednje radioaktivnih odpadkov
iz proizvodnje električne energije
m3 2154 2203 2208 2253 2289 2256 2258 2174

Cilji

Resolucija o Nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom za obdobje 2006-2015 določa naslednja pomembna cilja: zagotoviti varno ravnanje z vsemi radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom v vseh fazah njihovega obstoja ter čim prej zagotoviti trajne rešitve ravnanja z odpadki (izgradnja odlagališča nizkih in srednje radioaktivnih odpadkov, zagotovitev dolgoročne rešitve odlaganja izrabljenega jedrskega goriva in visoko radioaktivnih odpadkov).


Jedrska elektrarna Krško predstavlja daleč največji vir radioaktivnih odpadkov v Sloveniji. Izrabljeno jedrsko gorivo sodi med visoko radioaktivne odpadke, ob remontih in delovanju pa nastajajo tudi srednje in nizko radioaktivni odpadki. Vsi odpadki, ki nastajajo v jedrski elektrarni, se v njej tudi skladiščijo, izrabljeno jedrsko gorivo v bazenu za izrabljeno jedrsko gorivo, srednje in nizko radioaktivni odpadki pa v skladišču. Odpadki iz preostalih virov (industrija, raziskovalne organizacije, medicina) se skladiščijo v centralnem skladišču v Brinju.

Lastništvo jedrske elektrarne Krško je razdeljeno med Slovenijo in Hrvaško. Vsa vprašanja glede izkoriščanja elektrarne ter njene razgradnje med Slovenijo in Hrvaško ureja Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo in skupne izjave ob podpisu pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (BHRNEK, Ur. list RS-MP št. 23/03).

Letna količina izrabljenega jedrskega goriva močno niha in je povezana z obratovanjem jedrske elektrarne. Leta 1991 ni bilo zamenjave goriva, leta 1994 se je remont začel v decembru in zaključil v januarju naslednjega leta, leta 2004 pa je bil uveden 18 mesečni gorivni ciklus, zaradi česar 2005 ni bilo remonta. Količina izrabljenega goriva v skladišču v celotnem obdobju narašča, in sicer v povprečju 6 % letno. Zmogljivost skladišča je bila leta 2003 povečana, na 577 tHM, tako da le-ta zadošča za celotno obdobje obratovanja jedrske elektrarne (do leta 2023). Leta 2007 je bilo skladišče napolnjeno 52 %.

Poleg jedrske elektrarne v Sloveniji deluje tudi raziskovalni reaktor TRIGA MARKII, ki deluje v okviru Instituta »Jožef Stefan«. Kljub skoraj 40-letnemu delovanju raziskovalni reaktor trenutno nima izrabljenega jedrskega goriva, ker je bilo leta 1999, v okviru posebnega programa, vrnjeno v Združene države Amerike. Kapaciteta skladišča v raziskovalnem reaktorju znaša 0,8 tHM.

Predvidena življenjska doba jedrske elektrarne Krško (JEK) je do leta 2023. Po tem letu se bo, če ne bo prišlo do podaljšanja delovanja, pričela razgradnja jedrske elektrarne, s čimer se bo količina radioaktivnih odpadkov občutno povečala. Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023 vsebuje tudi projekt izgradnje druge jedrske elektrarne v Sloveniji do leta 2017. Če bo ta projekt uresničen, se bo količina radioaktivnih odpadkov dodatno povečala, saj naj bi bila moč elektrarne višja od obstoječe. Sama izvedba projekta je trenutno negotova, zato tudi ni bila upoštevana v projekciji proizvodnje električne energije iz jedrske energije. Raziskovalni reaktor bo predvidoma obratoval do leta 2015 (ARAO, 2005), čemur bo prav tako sledila razgradnja.

Projekcija proizvodnje električne energije predvideva zaprtje jedrske elektrarne Krško leta 2023, do tega leta pa konstantno proizvodnjo električne energije v višini 18 TWh z 18 mesečnim gorivnim ciklusom, na podlagi česar lahko sklepamo, da se bo količina izrabljenega jedrskega goriva v skladišču linearno povečevala.

V jedrski elektrarni nastaja večina srednjih in nizkih radioaktivnih odpadkov v Sloveniji. Leta 2007 je bilo v skladišču JEK 2174 m3 odpadkov. V obdobju od leta 1990 je bilo opravljenih več postopkov zmanjšanja volumna odpadkov: leta 1995 – stiskanje odpadkov, v letih 1998, 2002 in 2005 sežiganje odpadkov ter od leta 2005 naprej superkompaktiranje.

Radioaktivni odpadki, ki nastajajo v raziskovalni dejavnosti, medicini in industriji, so uskladiščeni v Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov v Brinju. To so predvsem:
• kontaminirani predmeti, kot so zaščitne obleke, rokavice, čistilni material, steklene posode, filtri ipd., ki so shranjeni v sodih;
• posebni odpadki, npr. kontaminirani ali aktivirani kovinski drogovi, cevi in drugi deli naprav, ki so preveliki za shranjevanje v sodih;
• zaprti viri sevanj: razne merilne naprave, ki se uporabljajo v industriji, npr. za merjenje debeline, gostote in vlage, za merjenje ravni ter napak v kovinskih odlitkih in zvarih.

Konec leta 2007 je bilo v Centralnem skladišču v Brinju shranjenih približno 85 m3 radioaktivnih odpadkov.

Osnovni programski dokument za področje ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom je Resolucija o Nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2006-2015 (Ur. l. RS št. 15/06). Nacionalni program ravnanja z RAO in IJG opredeljuje potrebne naloge, ki zagotavljajo trajno in varno rešitev problematike ravnanja z RAO in IJG ne glede na to, ali bo Republika Slovenija po izteku življenjske dobe NEK še ostala jedrska država ali ne. Gradnjo odlagališča NSRAO obravnava kot ključni okoljski projekt, saj pravočasno pridobljena lokacija in gradnja odlagališča zagotavljata učinkovito varovanje naravnega okolja pred nekontroliranimi emisijami radioaktivnih snovi. Za izvajanje dejavnosti, vezanih na dolgoročno ravnanje z RAO in IJG, je odgovoren izvajalec gospodarske javne službe – ARAO.


Podatki za Slovenijo:

Izvorna baza podatkov:
o Podatki o izrabljenem jedrskem gorivu in količini srednje in nizko radioaktivnih odpadkov: Urad RS za jedrsko varnost (URSJV); kontaktna oseba: Marko Giacomelli
o Podatki o nizko in srednje radioaktivnih odpadkih v JEK: Agencija RS za radioaktivne odpadke (ARAO) – Letno poročilo

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so zbrani na letni osnovi.

Metodologija obdelave podatkov:
Povprečna letna rast je izračunana po enačbi: ([(zadnje leto)/(prvo leto)]^(1/število let) - 1) x 100

Informacije o kakovosti:
- Podatki o izrabljenem jedrskem gorivu so poročani s strani JEK in Inštituta »Jožef Stefan« in so zelo kvalitetni. Podatki o prostornini nizkih in srednjih RAO so manj kvalitetni, saj zajemajo različne oblike odpadkov.
- Ocena (1 = brez večjih težav, 2 = z manjšimi pridržki, 3 = z večjimi pridržki): Primernost: 1; Točnost: 1; Časovna primerljivost: 1; Prostorska primerljivost: 1

Reference:

- ARAO, 2005: Strokovne podlage nacionalnega programa ravnanja z RAO in IJG,
- ARAO, 2008: Letno poročilo 2007,

- URSJV, 2008: Razširjeno poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2007;
- Resolucija o Nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom za obdobje 2006-2015 /ReNPROJG/ (Ur.l. RS, št. 15/06)


TWITTER