KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Poraba fitofarmacevtskih sredstev je v Sloveniji v zadnjih desetih letih dokaj konstantna z manjšimi nihanji, v letu 2006 je bila s 6,24 kg aktivnih snovi na hektar najmanjša po letu 2000. Poraba fitofarmacevtskih sredstev na hektar obdelovalnih površin je v Sloveniji nad povprečjem držav EU-15, na podatek pa vplivajo premalo natančni podatki o obdelovalnih zemljiščih. Kljub temu pa je povsem primerljiva s porabo v državah s podobno strukturo gojenih rastlin in podobnimi pridelovalnimi razmerami.


Fitofarmacevtska sredstva (FFS) so aktivne snovi ali njihovi pripravki, ki so namenjeni varstvu rastlin oziroma rastlinskih proizvodov. Aktivne snovi imajo splošni ali posebni učinek na škodljive organizme ali rastline, dele rastlin ali rastlinske proizvode.

Uporaba FFS v okviru varstva rastlin pred boleznimi, škodljivci in plevelom je eden od osnovnih tehnoloških ukrepov pri pridelovanju gojenih rastlin za izboljšanje rasti ter povečanje količine in kakovosti pridelka.

Kazalec sicer predstavlja prodajo aktivnih snovi, ki sestavljajo FFS (v nadaljnjem besedilu jih zaradi lažjega razumevanja imenujemo fitofarmacevtska sredstva) obdobju 2000–2006. Prikazana je skupna količina prodanih sredstev in prodaja posameznih skupin FFS (fungicidi, herbicidi, insekticidi). Prodajo prikazujemo v nadaljevanju kot porabo. Izračunana je poraba FFS na hektar obdelovalnih zemljišč (njive, vrtovi in trajni nasadi) ter podana primerjava z državami Evropske unije (EU-15).

Kazalec je v sedanji obliki zaradi nezanesljivih podatkov treba upoštevati samo kot začasen in ga bo treba v prihodnje izpopolniti, predvsem z zanesljivejšimi podatki o dejanskih površinah obdelovalnih zemljišč in s podatki o uporabi FFS na teh zemljiščih. Statistični urad Republike Slovenije pri tem upošteva le kmetijska zemljišča v okviru kmetijskih gospodarstev, prodaja pa zajema tudi FFS, ki so porabljena zunaj kmetijskih gospodarstev. Ta kategorija zemljišč predstavlja po različnih ocenah tudi več kakor 50.000 ha. Predvsem gre za trajne nasade, vrtove in nekatera druga nekmetijska zemljišča, kjer se izvajajo varstveni ukrepi ob uporabi FFS.


Grafi

Slika KM01-1: Prodaja sredstev za varstvo rastlin na debelo v tonah aktivnih snovi
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2008.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Fungicidi t 916 917 731 693 656 694 839 886 842.6 932.7
Herbicidi t 655 576 526 418 425 478 428 432 408.5 365.9
Insekticidi t 353 324 296 260 243 180 154 192 98 80.9
Druga sredstva t 107 109 119 124 117 100 105 92 119 18.8
Skupaj t 2031 1962 1672 1495 1444 1452 1526 1602 1468.1 1398.3
2002 2003 2004 2005 2006
Fungicidi t 936.7 844.1 1114.5 968 817
Herbicidi t 385 400.5 291.2 320 322
Insekticidi t 109.5 122.9 99.9 97 110
Druga sredstva t 40.8 67 25.2 29 32
Skupaj t 1471.9 1434.5 1530.7 1414 1281
Slika KM01-2: Deleži prodaje sredstev za varstvo rastlin na debelo za leto 2006
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2008; Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, 2008.

Prikaži podatke
2006
fungicidi kg 817280.548832
herbicidi kg 321887
insekticidi kg 109990
druga sredstva kg 31822
skupaj kg 1280980
fungicidi % 63.8
herbicidi % 25.1
insekticidi % 8.6
druga sredstva % 2.5
skupaj % 100
Slika KM01-3: Deleži prodaje posameznih skupin fungicidov na debelo za leto 2006
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2008; Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, 2008.

Prikaži podatke
2006
anorganski fungicidi na podlagi bakrovih spojin kg 88193.4
drugi anorganski fungicidi (predvsem na podlagi žvepla) kg 361957.9
fungicidi na podlagi ditiokarbamatov kg 203261
ostali fungicidi kg 163868.2
skupaj kg 817280.5
anorganski fungicidi na podlagi bakrovih spojin % 10.8
drugi anorganski fungicidi (predvsem na podlagi žvepla) % 44.3
fungicidi na podlagi ditiokarbamatov % 24.9
ostali fungicidi % 20.1
skupaj % 100
Slika KM01-4: Poraba sredstev za varstvo rastlin na hektar obdelovalnih zemljišč (primerjava za leto 2002 glede na različne vire podatkov o površini obdelovalnih zemljišč)
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2007; Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2005; Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, 2007.

Prikaži podatke
2000 2001 2002 - SURS 2002 - MKGP 2003 2004 2005 2006
fungicidi kg/ha 3.9 4.6 4.7 3.5 4.2 5.5 4.8 4
herbicidi kg/ha 1.9 1.8 1.9 1.4 2 1.4 1.6 1.6
insekticidi kg/ha 0.5 0.4 0.6 0.4 0.6 0.5 0.5 0.5
skupaj kg/ha 6.8 6.9 7.4 5.5 7.1 7.5 6.9 6.2
Slika KM01-5: Poraba sredstev za varstvo rastlin na hektar obdelovalnih zemljišč v EU-15 v letu 1999 in Sloveniji v letu 2000
Viri: 

Eurostat, 2002; European Crop Protection Association; Statistični urad Republike Slovenije, 2005; Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, 2005.

Prikaži podatke
Italija Grčija Portugalska Francija Nizozemska EU-15 Belgija in Luksemburg Španija Avstrija Velika Britanija
Fungicidi kg aktivnih snovi/ha 6.4 6.7 6.2 3.4 2.5 2.8 1.4 2.1 1 1
Herbicidi kg aktivnih snovi/ha 0.7 0.4 1.3 2.1 2 1.3 2.6 0.6 1.1 1.5
Insekticidi kg aktivnih snovi/ha 0.6 0.3 0.6 0.5 0.5 0.4 0.1 0.7 0 0.2
Sredstva za varstvo rastlin - skupaj kg aktivnih snovi/ha 7.7 7.4 8.1 6 5 4.5 4.1 3.4 2.1 2.7
Nemčija Danska Irska Švedska Finska Slovenija
Fungicidi kg aktivnih snovi/ha 1 0.4 0.6 0.2 0.1 4.7
Herbicidi kg aktivnih snovi/ha 1.4 0.7 1 0.7 0.7 1.9
Insekticidi kg aktivnih snovi/ha 0.1 0.1 0.1 0.1 0 0.6
Sredstva za varstvo rastlin - skupaj kg aktivnih snovi/ha 2.5 1.2 1.7 1 0.8 7.4

Cilji

Cilj Zakona o varstvu okolja je preprečitev in zmanjšanje obremenjevanja ter ohranjanje in izboljšanje kakovosti okolja. Pri tem je zelo pomembno izboljšanje stanja podzemnih voda in doseganje mejnih vrednosti za sredstva za varstvo rastlin in njihove razgradne produkte v pitni vodi in virih le-te skladno s Pravilnikom o pitni vodi. Nacionalni program varstva okolja predvideva zmanjšanje porabe FFS, vpeljavo ekološke in drugih okolju prijaznih oblik kmetijstva ter preprečevanje nadaljnjega obremenjevanja iz točkovnih in razpršenih virov. Tudi Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih natančno opredeljuje promet, nadzor in uporabo sredstev za varstvo rastlin, zato da se preprečijo njihovi škodljivi učinki na ljudi in okolje v celoti.

Skrb za preprečevanje škodljivih učinkov sredstev za varstvo rastlin je opredeljena tudi v številnih podzakonskih aktih, v katerih so navedeni opisni in količinski cilji preprečevanja onesnaževanja okolja s temi sredstvi. Pravilnik za izvajanje dobre kmetijske prakse pri varstvu rastlin med drugim določa tako izvajanje varstvenih ukrepov, da se preprečuje onesnaževanje okolja. Zaradi varstva okolja, predvsem podtalnice in pitne vode pred onesnaženjem s sredstvi za varstvo rastlin, je bila na posameznih ogroženih območjih vodonosnikov in v njihovem hidrografskem zaledju z uredbo vlade Republike Slovenije že prepovedana uporaba nekaterih sredstev za varstvo rastlin, ko je bila ugotovljena njihova čezmerna zastopanost ali pa zastopanost njihovih razgradnih produktov (Ur. l. RS, št. 97/02).

Varstvo kmetijskih zemljišč in voda pred onesnaženjem je tudi eden ključnih ciljev Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2007–2013.


Poraba fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji je po letu 2000 precej stabilna z manjšimi letnimi nihanji. To velja zlasti za obdobje 2000–2003, medtem ko se je poraba v letu 2004 v primerjavi z letom 2003 povečala za 6,7 %, v letu 2005 pa zopet zmanjšala za več kot 8 % v primerjavi z letom 2004. Vzrok za to je predvsem bistveno večja poraba fungicidov v letu 2004 – v primerjavi z letom 2003 za 32 %. Povečana poraba fungicidov v letu 2004 je posledica zelo ugodnih razmer za razvoj bolezni v primerjavi z zelo sušnim letom 2003, ko je bilo ukrepov za zatiranje bolezni bistveno manj. To so potrdili tudi podatki za leto 2006, ko se je poraba fungicidov v primerjavi z letom 2004 zmanjšala za več kot 26 %, skupna poraba FFS pa za več kot 16 %.

Poraba fitofarmacevtskih sredstev na hektar obdelovalnih zemljišč se je v obdobju 2000–2006 rahlo povečevala do leta 2004, in sicer s 6,8 kg aktivnih snovi/ha v letu 2000 na 7,5 kg aktivnih snovi/ha v letu 2004 medtem ko se je v letu 2005 zopet zmanjšala pod 7 kg aktivnih snovi/ha, to je 6,93 kg aktivnih snovi/ha. V letu 2006 se je obremenitev kmetijskih zemljišč še dodatno zmanjšala za več kot 0,5 kg in sicer na 6,24 kg aktivnih snovi/ha. Med fitofarmacevtskimi sredstvi se je najbolj zmanjšala uporaba fungicidov, in sicer s 4,8 kg aktivnih snovi/ha v letu 2005 na 4,0 kg aktivnih snovi/ha v letu 2006 oziroma za 16 %. Fungicidi predstavljajo več kot 2/3 vseh uporabljenih fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji, med katerimi pa največji delež predstavljajo za okolje manj obremenjujoči anorganski fungicidi na podlagi žvepla s kar 46 % ter bakrovi pripravki z 12 %. Pri herbicidih je bila poraba v letu 2006 enaka kot v letu 2005, vendar hkrati precej manjša kot v obdobju med leti 2000 in 2003. V letu 2006 je bila poraba herbicidov 1,6 kg aktivnih snovi/ha v primerjavi z letom 2000, ko je bila 1,9 kg aktivnih snovi/ha. Poraba insekticidov pa se v zadnjih šestih letih najmanj spreminja, od 0,45 kg aktivnih snovi/ha v letu 2000 do 0,54 kg aktivnih snovi/ha v letu 2006.

Prikazana poraba fitofarmacevtskih sredstev je nekoliko precenjena, saj uradni podatek Statističnega urada Republike Slovenije ne zajema vseh zemljišč, na katerih se uporabljajo sredstva za varstvo rastlin. Za Slovenijo je namreč značilna velika razdrobljenost parcel in lastništvo nad obdelovalnimi zemljišči. Veliko jih je tudi v lasti nekmetov, to pa onemogoča natančnejšo obdelavo podatkov.

Glede na države EU-15 je poraba fitofarmacevtskih sredstev na hektar v Sloveniji v povprečju nekoliko večja, je pa podobna kakor v primerljivih državah s podobnimi vrstami gojenih rastlin in podobnimi pridelovalnimi razmerami. Za Slovenijo je značilen velik odstotek trajnih nasadov – sadovnjaki, vinogradi in hmeljišča, na katerih je poraba sredstev za varstvo rastlin (predvsem fungicidov) na hektar precej večja v primerjavi z uporabo pri žitih in večini okopavin.


Podatki za Slovenijo:

1. Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatke o proizvodnji in prodaji fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v Sloveniji zbira Fitosanitarna uprava Republike Slovenije (FURS), podatke o kmetijskih zemljiščih v uporabi ter obdelovalnih zemljiščih pa Statistični urad Republike Slovenije (SURS). Podatke o kmetijskih zemljiščih občasno pripravljajo in urejajo tudi na MKGP (leto 2002 in 2005).
2. Skrbnika podatkov: SURS in FURS
3. Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatke o proizvodnji in prodaji FFS v Sloveniji zbira vsako leto FURS na podlagi obveznega javljanja podatkov s strani firm, ki se ukvarjajo prometom in prodajo FFS. Podatki so zaradi načina zbiranja in urejanja podatkov za preteklo leto na voljo za dobro leto nazaj (npr. v začetku leta 2008 za leto 2006). Podatke o kmetijskih zemljiščih v uporabi ter obdelovalnih zemljiščih pa zbira SURS v sklopu njihovih periodnih popisov in jih letno objavlja v Statističnem letopisu Republike Slovenije. Podatke o kmetijskih zemljiščih občasno pripravljajo in urejajo tudi na MKGP (leto 2002 in 2005), pri čemer pa se le-ti precej razlikujejo od podatkov, ki jih pripravljajo na Statističnem uradu Republike Slovenije in temeljijo na posnetkih iz zraka.
4. Informacija o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov): kazalec prikazuje uradne podatke prodaje in prometa FFS v Sloveniji, za katere lahko ugotovimo, da so dovolj natančni. To potrjuje tudi ocena porabe FFS, ki jo ločeno pripravljajo firme, ki se ukvarjajo s prometom in prodajo FFS v Sloveniji. Oceno v manjši meri otežuje le prost pretok blaga in storitev znotraj držav EU, saj je težko nadzirati količine neuradno izvoženih ter uvoženih FFS s strani uporabnikov FFS.
Precej manj natančen pa je kazalec ocene porabe FFS na ha. Le-ta je prav gotovo precenjena, saj uradni podatek Statističnega urada RS ne zajema površine vseh zemljišč, na katerih se pri nas uporabljajo FFS. Za Slovenijo je namreč značilna velika razdrobljenost parcel kot tudi lastništvo nad obdelovalnimi zemljišči. Veliko obdelovalnih zemljišč v lasti polkmetov in nekmetov (vrtički, ohišnice) ni zajetih v njihovo statistiko in to onemogoča natančnejšo obdelavo podatkov.
- Zanesljivost: podatki za porabo FFS so zanesljivi, podatke za porabo na ha pa je potrebno izboljšati.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1 za podatke za porabo FFS, 2-3 za podatke o porabi FFS na ha.
Točnost: 1 za podatke za porabo FFS, 2-3 za podatke o porabi FFS na ha.
Primerljivost (po času): 1
Primerljivost (glede na prostor): 1 za podatke za porabo FFS, 2 za podatke o porabi FFS na ha.

Podatki za druge države:

Podatke o proizvodnji, prodaji in porabi FFS zbirajo različne organizacije, med katerimi so najpomembnejše Eurostat, OECD ter Evropsko združenje proizvajalcev FFS, ECPA (European Crop Protection Association). Podatki, s katerimi razpolagajo posamezne organizacije, so pridobljeni na različne načine in za različna obdobja, zaradi česar se med seboj tudi razlikujejo.

Literatura:

    - Statistični urad RS, Statistični letopisi RS, 2001-2008,
    - Fitosanitarna uprava RS, Sektor za FFS in mineralna gnojila, osebna komunikacija, 2008,
    - Eurostat

TWITTER