KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

×

Informative message

Kazalec je arhivski in in ga ne posodabljamo več. Vključen je v kazalcih EN30.

Ključno sporočilo
Bad

V letih 2000-2007 se je povečal delež proizvedene električne energije iz trdnih goriv in jedrske energije, medtem ko se je delež električne energije iz OVE zmanjšal. V prihodnje se pričakuje občutno povečanje proizvodnje iz zemeljskega plina, zlasti zaradi nujne tehnološke prenove sektorja ter zaostrovanja okoljskih zahtev.
Proizvodnja električne energije v Sloveniji ne zadošča več za pokrivanje porabe.


Kazalec proizvodnja električne energije po gorivih prikazuje celotno bruto proizvodnjo električne energije v državi po gorivih. To pomeni, da vključuje tako proizvodnjo elektrarn po glavni dejavnosti, proizvodnjo samoproizvajalcev ter proizvodnjo malih hidroelektrarn. Proizvodnja je razdeljena na naslednja goriva: trdna goriva (lignit in rjavi premog), tekoča goriva (ekstra lahko kurilno olje, mazut), plinasta goriva (zemeljski plin), jedrska energija, obnovljivi viri energije (biomasa in odpadki, hidroenergija, vetrna energije, sončna energija, geotermalna energija) in ostala goriva.

Proizvodnja električne energije je leta 2005 prispevala tretjino vseh emisij toplogrednih plinov ter vseh emisij prašnih delcev (sekundarni: SO2, NOx, NH3; primarni: PM_10). Zato je proizvodnja električne energije po gorivih pomemben pokazatelj gibanja emisij v preteklosti ter v prihodnosti. Proizvodnja električne energije iz fosilnih goriv najbolj obremenjuje okolje z vidika emisij, pri čemer obstajajo velike razlike med porabo trdnih goriv ter plinastih goriv, ki so okolju najbolj prijazno fosilno gorivo, s približno 2 krat nižjimi emisijami toplogrednih plinov glede na trdna goriva. Tekoča goriva so približno vmes med trdnimi in plinastimi gorivi. Raba jedrske energije emisij ne povzroča, je pa sporna zaradi nevarnosti jedrskih nesreč ter zaradi kopičenja jedrskih odpadkov, ki predstavljajo velik okoljski problem. Okolju najbolj prijazna proizvodnja električne energije temelji na rabi obnovljivih virov energije, kar pa seveda ne pomeni, da njihova raba na okolje ne vpliva.

Poleg strukture proizvodnje električne energije po gorivih na emisije vpliva tudi učinkovitost proizvodnje.

Gonilo proizvodnje električne energije je njena raba, ki v zadnjem času hitro raste. To vpliva na rast proizvodnje električne energije zaradi česar so učinki zamenjave goriv in izboljševanja učinkovitosti proizvodnje na emisije manjši.


Grafi

Slika EN17-1: Proizvodnja električne energije po gorivih
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije; Institut Jožef Stefan; Evropski statistični urad.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Trdna goriva (premog in lignit) [GWh] 4370 4432 4336 4343 4237 4710 4988 4480 4611 4919
Tekoča goriva [GWh] 307 259 269 261 261 345 140 142 55 126
Plinasta goriva [GWh] 25 23 18 30 8 10 109 172 293 296
Jedrska energija [GWh] 3971 3956 4609 4779 4562 5019 5019 4696 4761 5257
OVE (HE, les, biogoriva) [GWh] 3413 3022 3399 3241 3667 3092 3449 3772 3904 3868
SKUPAJ [GWh] 12086 11692 12631 12654 12735 13176 13705 13262 13624 14466
2002 2003 2004 2005 2006 2007
Trdna goriva (premog in lignit) [GWh] 5303 5108 5192 5275 5460 5485
Tekoča goriva [GWh] 66 50 43 37 45 29
Plinasta goriva [GWh] 289 370 358 340 373 452
Jedrska energija [GWh] 5528 5207 5459 5884 5548 5695
OVE (HE, les, biogoriva) [GWh] 3414 3086 4221 3581 3688 3382
SKUPAJ [GWh] 14600 13821 15273 15117 15114 15043
Slika EN17-2: Gibanje proizvodnje električne energije po gorivih
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije; Institut Jožef Stefan; Evropski statistični urad.

Slika EN17-3: Struktura proizvodnje električne energije po gorivih
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije; Evropski statistični urad.

Prikaži podatke
EU-10 - 2000 SI - 2000 EU-25 - 2000 EU-15 - 2000 - EU-10 - 2006 SI - 2006 EU-25 - 2006 EU-15 - 2006
Trdna goriva (premog in lignit) % 65.9 33.8 30.4 25.9 62 36 28.2 24
Tekoča goriva % 4 0.4 6 6.3 3.1 0.3 4 4.1
Plinasta goriva % 6.3 2.2 17.1 18.4 8.4 2.5 21.3 22.9
Jedrska energija % 17.5 34.9 31.5 33.2 19.8 36.7 29.7 30.9
OVE (HE, les, biogoriva)) % 6 28.7 14.7 15.8 6.5 24.5 15.4 16.5
Ostalo % 0.2 0 0.3 0.3 0.2 0 1.4 1.5
Slika EN17-4: Povprečne letne rasti proizvodnje električne energije po gorivih
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije; Evropski statistični urad.

Prikaži podatke
Trdna goriva (premog in lignit) Tekoča goriva Plinasta goriva Jedrska energija OVE (HE, les, biogoriva)) Ostalo SKUPAJ
EU-15 % 0.5 -5.3 5.5 0.6 2.5 1.8 0.5
EU-10 % 0.7 -2.4 6.8 3.8 3 1.7 0.7
SI % 2.8 -0.9 4 2.6 -0.9 1.7 2.8

Cilji

Cilj Slovenije glede proizvodnje električne energije po gorivih lahko definirano z vidika doseganja ciljnih emisij toplogrednih plinov in emisij onesnaževal zraka, kakor tudi z vidika zagotavljanja zanesljivosti oskrbe z električno energijo. Iz tega sledi zlasti znižanje proizvodnje električne energije iz premoga in povečanje proizvodnje iz zemeljskega plina in obnovljivih virov. To izhaja tudi iz cilja Resolucije o Nacionalnem energetskem programu: uravnoteženo povečevanje raznovrstnosti uporabe primarnih energetskih virov.


Največ električne energije v Sloveniji je proizvedeno v jedrski elektrarni, pri čemer zaradi dvojnega lastništva (polovica Slovenija, polovica Hrvaška) polovica proizvedene električne energije pripade Hrvaški. Če to upoštevamo, velja, da je največji del električne energije v Sloveniji proizvedene iz trdnih goriv (lignita in rjavega premoga). Ker je od zadnje naložbe v nove naprave v termoelektrarnah minilo že nekaj desetletij, z izjemo novih plinskih turbin v TE Brestanica, se struktura proizvodnje električne energije v obdobjih 1992-2007 in 2000-2007 praktično ni spremenila. Izjema je le zamenjava tekočih goriv s plinastimi gorivi v industriji (soproizvodnja električne energije in toplote) in TE Brestanica. Celotna proizvodnja električne energije v Sloveniji je leta 2007 znašala 15.043 GWh in je bila glede na leto 1992 višja za 24 %, glede na leto 2000 pa za 10 %. Glede na predhodno leto se je proizvodnja znižala, kar je posledica hidrološko manj ugodnega leta, saj se je glede na leto 2006 zmanjšala le proizvodnja hidroelektrarn, proizvodnja termoelektrarn in jedrske elektrarne pa se je povečala. Povprečna letna rast proizvodnje električne energije je v obdobju 2000-2007 znašala 1,4 %, kar je občutno manj od povprečne letne rasti končne rabe električne energije, ki je znašala 3,3 %

Leta 2007 je delež neto uvoza v potrebni električni energiji brez polovice proizvodnje električne energije v jedrski elektrarni znašal 21 %, kar je zelo blizu meje, ki jo postavlja Resolucija o Nacionalnem energetskem programu, namreč da direktna uvozna odvisnost pri električni energiji ne bo presegla 25 % letne porabe. Zaradi hitrega povečevanja rabe električne energije se je delež neto uvoza v obdobju 2000-2007 povečal za 13 odstotnih točk.

Proizvodnja električne energije iz trdnih goriv je bila do leta 1996 praktično konstantna, sledil je porast zaradi rasti potreb po električni energiji, ki je sledila recesiji gospodarstva v začetku devetdesetih. V letu 1999 je proizvodnja, zaradi prekinitve dobave električne energije iz jedrske elektrarne Krško republiki Hrvaški, zaradi česar se je povečala ponudba v Sloveniji, upadla. Sledila je postopna rast do leta 2002. V naslednjih letih je ostala proizvodnja na približno enakem nivoju. Na rast proizvodnje električne energije po letu 1999 je vplivala občutna rast rabe električne energije, k čemur je v veliki meri prispeval tudi zagon dodatne elektrolize pri proizvodnji primarnega aluminija leta 2002. Delež proizvedene električne energije iz trdnih goriv je leta 2007 znašal 36 %, kar je 2 odstotni točki več kot leta 2000.

Proizvodnja električne energije iz jedrske energije je leta 2007 predstavljala 38 %. Ob tem je pomembno poudariti, da lahko Slovenija za pokrivanje lastnih potreb uporabi le polovico proizvodnje skladno z meddržavnim sporazumom med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo. Povečanje proizvodnje je posledica optimizacije delovanja s skrajševanjem remontov, uvedbo 18-mesečnega gorivnega ciklusa ter v letu 2000 opravljene menjave uparjalnikov. Proizvodnja jedrske elektrarne je zaradi hlajenja z vodo iz reke Save odvisna tudi od hidroloških razmer, kar je lepo vidno leta 2003, ko je proizvodnja glede na leto 2002 upadla zaradi nizkega vodostaja.

Daleč najpomembnejši obnovljiv vir za proizvodnjo električne energije v Sloveniji je hidroenergija, delež katere je v skupni proizvodnji električne energije iz OVE leta 2007 znašal 97 %. Preostala obnovljiva vira sta les in bioplin. Občutno raste tudi proizvodnja električne energije iz sonca, vendar ima zaenkrat še minimalen delež. Električna energija iz obnovljivih virov je leta 2007 predstavljala 22 %, kar je 7 odstotnih točk manj kot leta 2000. Ker je hidrologija močno odvisna od vremenskih razmer, proizvodnja električne energije iz OVE v Sloveniji močno niha. Leta 2002 in 2003 sta bili sušni leti, leto 2004 pa je bilo hidrološko izrazito ugodno leto.

Proizvodnja električne energije iz zemeljskega plina in tekočih goriv predstavlja minimalen delež v skupni proizvodnji. V preteklosti je opazen trend zniževanja proizvodnje električne energije iz tekočih goriv na račun povečevanja proizvodnje iz zemeljskega plina. To je v največji meri posledica zamenjave goriv samoproizvajalcev. Porast proizvodnje električne energije iz zemeljskega plina v letu 2007 glede na predhodno leto je posledica večje proizvodnje električne energije v TE Brestanica.

V prihodnje se zaradi nujne tehnološke prenove termoelektrarn pričakuje večje spremembe v deležih proizvedene električne energije po gorivih, in sicer povečanje deleža električne energije iz zemeljskega plina na račun deleža električne energije iz trdnih goriv. Prvi projekt prigradnja plinskih turbin k blokoma 4 in 5 termoelektrarne Šoštanj se je že zaključil, saj sta obe turbini začeli delovati septembra 2008, premogovni blok 2 termoelektrarne Šoštanj pa je bil 13. oktobra 2008 trajno ustavljen. Napreduje tudi projekt plinsko parne enote na lokaciji TE-TOL, ki naj bi bil po načrtih družbe končan do leta 2012, plinski projekt na lokaciji TET pa je trenutno še negotov.

Spremembe v smeri okolju prijaznejše proizvodnje električne energije spodbuja tudi trenutno veljavna zakonodaja. Sistem trgovanja s pravicami do emisije CO2 preko nakupa dodatnih pravic na trgu spodbuja znižanje emisij CO2 in s tem rabo okolju prijaznejših goriv (zemeljski plin, OVE), Uredba o mejnih vrednostih emisij snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav z mejnimi koncentracijami emisij SO2, NOx od proizvajalcev električne energije zahteva izvedbo ukrepov zmanjšanja emisij onesnaževal zraka (razžvepljevanje, primarni ukrepi znižanja emisij NOx, itd.) oziroma prehod na okolju prijaznejše gorivo, okoljevarstveno dovoljenje spodbuja uporaba najboljših trenutno razpoložljivih tehnologij. Proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in v enotah soproizvodnje električne energije in toplote spodbuja sistem zagotovljenih odkupnih cen električne energije. Poleg zgoraj naštetih inštrumentov je seveda zelo pomembno aktivno spodbujanje učinkovitejše rabe električne energije, s čimer bo dosežena nižja rast rabe in s tem znižan pritisk na proizvodnjo električne energije.

Leta 2006 je v EU-15 prevladovala proizvodnja električne energije iz jedrske energije. Sledila je proizvodnja električne energije v termoelektrarnah na trdna goriva in na zemeljski plin. Proizvodnja iz obnovljivih virov je predstavljala 16,5 %. V EU-10 je bila struktura proizvodnje popolnoma drugačna, in sicer je močno prevladovala proizvodnja iz trdnih goriv, sledila pa je proizvodnja iz jedrske energije. Deleža proizvodnje iz zemeljskega plina in obnovljivih virov sta bila nižja od 10 %. Slovenija se od EU-15 razlikuje zlasti po minimalnem deležu proizvodnje iz zemeljskega plina in višjem deležu proizvodnje iz trdnih goriv. Gibanje deležev v obdobju 2000-2006 kaže v EU-15 razvoj v smer bolj trajnostno naravnane proizvodnje električne energije, saj se je povečal delež OVE in zemeljskega plina, zmanjšala pa sta se deleža trdnih goriv in jedrske energije. Enako velja za EU-10 z izjemo jedrske energije. V Sloveniji pa je gibanje deležev ravno obratno, saj se je delež OVE zmanjšal, povečal pa se je delež trdnih goriv.


Podatki za Slovenijo:

Izvorna baza podatkov: Za kazalec so bili uporabljeni podatki o proizvodnji električne energije po naslednjih gorivih: trdna goriva (lignit in rjavi premog), tekoča goriva (ekstra lahko kurilno olje, mazut), plinasta goriva (zemeljski plin), jedrska energija, obnovljivi viri energije (biomasa in odpadki, hidroenergija, vetrna energije, sončna energija, geotermalna energija) in ostala goriva. Uporabljeni so bili podatki iz dveh virov, konsistentnost pa je bila preverjena preko podatka o proizvodnji električne energije po tipih elektrarn.
o 1992-2001: EUROSTAT – Za obdobje 1992 do 1999 so bili uporabljeni podatki EUROSTAT-a, ker podatkov SURS-a za to obdboje ni. Za leto 1996 so bili podatki za proizvodnjo električne energije iz OVE popravljeni, tako da so se ujemali s podatkom SURS-a za proizvodnjo hidroelektrarn, proizvodnja iz trdnih goriv pa da se je ujemala skupna proizvodnja električne energije. Podatki so bili pridobljeni v spletni aplikaciji. Environment and energy > Energy > Energy Statistics – quantities > Supply, transformation, consumption - electricity - annual data > (107000 Total gross electricity generation, 107001 Gross electricity generation - Hydro power plants, 107002 Gross electricity generation - Geothermal power plants, 107003 Gross electricity generation - Nuclear power plants, 107005 Gross electricity generation - Wind turbines, 107006 Gross electricity generation - Coal-fired power stations, 107007 Gross electricity generation - Lignite-fired power stations, 107008 Gross Electricity Generation - Oil-Fired Power Stations, 107009 Gross electricity generation - Natural gas-fired power stations, 107010 Gross electricity generation - Derived gas-fired power stations, 107011 Gross electricity generation - Biomass-fired power stations, 107012 Gross electricity generation - Other power stations, 107023 Gross production from photovoltaic systems
o 2002-2007: SURS. Podatki so bili pridobljeni v spletni aplikaciji SI-STAT: Okolje in naravni viri > Energetika > Električna energija > Proizvodnja na generatorju in dejanska moč glede na vir energije, Slovenija, letno.

Skrbnik podatkov je Statistični urad Republike Slovenije - Ivo Eržen in EUROSTAT.

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki o proizvodnji električne energije so pripravljeni (zbrani) na letni osnovi in objavljeni na spletnih straneh SURS-a ter v tiskanih publikacijah. Poleg tega so podatki poslani Evropskemu statističnemu uradu (EUROSTAT). Pri pripravi podatkov je uporabljena metodologija EUROSTAT/IEA . Uporabljena sta bila dva različna vira informacij – pred letom 2000 je bil vir informacij EUROSTAT, od leta 2000 pa uradna statistika SURS-a.

Metodologija obdelave podatkov: Povprečne letne rasti proizvodnje električne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100
- Delež proizvodnje električne energije iz posameznih goriv je izračunan kot kvocient proizvodnje električne energije iz goriva ter celotne proizvodnje električne energije v državi.

Informacije o kakovosti:
o Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, ki so izračunani na podlagi mednarodno potrjenih metodologij. Podatki so, čeprav so iz dveh različnih virov, med seboj konsistentni, kar je bilo ugotovljeno s primerjavo proizvodnje električne energije po gorivih in po tipih elektrarn (TE, HE, NE). Za obdobje 1992-1995 je bil za primerjavo uporabljen podatek ministrstva pristojnega za energetiko, po letu 1996 pa podatek SURS-a.
o Ocena: Primernost: 1; Točnost: 2; Časovna primerljivost: 1; Prostorska primerljivost: 1

Reference:

- EEA, 2007: EN27 Electricity production by fuel

- MOP, 2006: Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012

- ELES, 2008: Letno poročilo 2007


Povezani kazalci


TWITTER