Kazalec proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov prikazuje proizvodnjo električne energije iz vetrne, solarne, geotermalne in vodne energije ter z uporabo biomase. Proizvodnja električne energije iz biomase zajema proizvodnjo iz lesa in lesnih odpadkov, obnovljivih odpadkov (lužnica, slama, itd.), komunalnih trdnih odpadkov, bioplina (odlagališčni plin, plin čistilnih naprav, ostali bioplini) in tekočih biogoriv. Za izračun deleža električne energije iz OVE, se proizvodnjo električne energije iz OVE deli z bruto domačo rabo električne energije, ki je izračunana kot vsota bruto domače proizvodnje električne energije iz vseh goriv ter neto uvoza (uvoz električne energije minus izvoz).

Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije je okolju najbolj prijazna, saj povzroča minimalne emisije toplogrednih plinov ter onesnaževal zunanjega zraka. Seveda med viri obstajajo razlike glede vpliva na okolje. Poraba lesne biomase povzroča podobne emisije NO_x kot poraba zemeljskega plina, če se jo porablja v starih kotlih pa tudi velike emisije hlapnih organskih snovi (VOC) in prašnih delcev. Poleg tega ima preveliko izkoriščanje lesne biomase lahko velik vpliv na biodiverziteto ali industrijske panoge, ki uporabljajo les kot surovino. Velike hidroelektrarne imajo velik vpliv na pokrajino in predstavljajo motnjo za ekosistem ter hidrologijo. Proizvodnja nekaterih fotovoltaičnih modulov zahteva rabo težkih kovin. itd. S skrbnim načrtovanjem rabe obnovljivih virov je možno te negativne vplive zmanjšati na minimum.

Za okolju prijaznejšo električno energijo je potrebno povečati proizvodnjo električne energije iz OVE, in sicer hitreje kot raste skupna proizvodnja električne energije. Zato je v okviru kazalca smiselno spremljati zlasti delež električne energije iz OVE, ker to daje informacijo o tem ali postaja proizvodnja električne energije okolju prijaznejša ali ne.

Obnovljivi viri v Sloveniji pomembno prispevajo k proizvodnji električne energije in s tem k pokrivanju potreb po električni energiji. Leta 2007 je njihov delež v bruto rabi električne energije znašal 22,1 %. Glede na predhodno leto se je delež zmanjšal za 2,3 odstotnih točk. Glede na leto 2000 je delež nižji za skoraj 10 odstotnih točk. Vzrok za to je po eni strani hitra rast bruto rabe električne energije (v obdobju 2000-2007 povprečna letna rast 3,5 %), po drugi strani pa struktura proizvodnje električne energije iz OVE. V Sloveniji močno prevladuje proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah. Leta 2007 je električna energije iz velikih hidroelektrarn (> 10MW) predstavljala 84,6 %. Sledijo male hidroelektrarne z 12,1 %, biomasa z 1,9 % ter bioplin 1,4 %. Slabih 97 % proizvodnje električne energije iz OVE je torej odvisnih od hidroloških razmer, kar se zelo jasno odraža tudi na letni proizvodnji električne energije, ki močno niha. Leto 2003 je bilo hidrološko zelo slabo leto, zato je bila proizvodnja električne energije iz OVE najnižja v obdobju 2000-2007. Hidrološko manj ugodna leta so bila tudi 2002, 2005 in 2007. Po drugi strani pa je bilo leto 2004 hidrološko najboljše leto v tem obdobju in v tem letu je bil dosežen rekord v proizvodnji električne energije iz hidroelektrarn. Kljub temu je bil delež v bruto rabi električne energije leta 2004 z 29,1 %, zaradi višje rabe električen energije, nižji kot leta 2000, ko je delež znašal 31,7 %.

Slovenija je z vodotoki bogata dežela. Ekonomsko izkoristljiv potencial znaša med 7000 in 8500 GWh letno (HSE, 2007). Leta 2007 je proizvodnja znašala 3265 GWh. V obdobju 2000-2007 se je dejanska moč hidroelektrarn povečala za 18,4 %, kar je posledica obnov obstoječih HE, izgradnje prve nove velike HE Boštanj v verigi petih na spodnji Savi, v manjši meri pa tudi inštalacije novih mHE, tako da je bila leta 2007 1018 MW. Naslednja bo pričela delovati v letu 2009. Projekt bo po načrtih končan do leta 2018. Skupna moč novih hidroelektrarn bo 187 MW, povprečna letna proizvodnja pa 720 GWh. Nadaljnje izkoriščanje vodnega potenciala je problematično zaradi občutljivosti naravnega okolja. Zaradi povečanja inštalirane moči hidroelektrarn je bil ob ugodni hidrologiji leta 2004 dosežen maksimum v proizvodnji električne energije v hidroelektrarnah. Pomembna rast proizvodnje je bila do leta 2004 zabeležena pri odlagališčnem plinu, kar lahko pripišemo izvajanju Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih in pred tem Pravilnika o odlaganju odpadkov, ki zahtevata energetsko izrabo odlagališčnega plina. Proizvodnja električne energije iz lesa in lesnih odpadkov je bila leta 2007 glede na leto 2000 večja za 9 %, vendar se od leta 2003 zmanjšuje. Biomasa se uporablja v industrijskih enotah soproizvodnje toplote in električne energije. Pomemben vpliv na zmanjšanje proizvodnje iz lesne biomase ima zaprtje obrata proizvodnje celuloze v podjetju Vipap. Izjemna rast proizvodnje električne energije je v letu 2007 opazna iz ostalih bioplinov, in sicer se je povečala za 138 %, kar je posledica dobrega delovanja sistema fiksnih odkupnih cen. Podobno velja tudi za proizvodnjo električne energije iz sonca, ki je v letu 2007 porasla za 75 %. Delež proizvodnje električne iz sonca je v skupni proizvodnji električne energije zelo majhen in je leta 2007 znašal 0,02 %.

Do leta 2012 se pričakuje dodatna proizvodnja električne energije iz OVE v višini 708 GWh oziroma povečanje zmogljivosti za 221 MW glede na leto 2005. Podrobna predstavitev dodatne proizvodnje po virih je v preglednici.

Med ukrepi za spodbujanje proizvodnje električne energije iz OVE je najpomembnejši sistem zagotovljenih odkupnih cen, ki ga urejata Uredba o pogojih za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca električne energije in Uredba o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije. Uredba o odkupu je osnovni predpis, ki določa okvir pogodbenih relacij med upravljavcem omrežja in kvalificiranim proizvajalcem električne energije (KP). Določbe uredbe ne veljajo za kvalificirane proizvajalce, ki proizvajajo električno energijo v velikih hidroelektrarnah, v velikih elektrarnah na komunalne odpadke, v velikih toplarnah za daljinsko ogrevanje ter v srednjih in velikih industrijskih toplarnah. Sklep o cenah je vhodni element za obračun v kupoprodajnih pogodbah in za plačilo prevzete energije ali za plačilo premij (za energijo, ki jo KP prodajo sami) in ga Vlada RS sprejme vsaj enkrat letno. Pri pripravi sklepa o cenah je lahko upoštevana rast stroškov življenjskih potrebščin in v določenem obsegu tudi sprememba cene goriv za proizvodnjo električne energije. Zadnji sklep je bil sprejet leta 2008 (Ur. l. RS, št. 98/2008).

Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov je leta 2006 v EU-25 predstavljala 14,3 %, kar je 0,6 odstotne točke več kot leta 2005. Glede na leto 2000 je delež prav tako večji za 0,6 odstotne točke. Kljub povečanju deleža proizvodnje električne energije iz OVE je EU-25 še močno oddaljena od cilja, ki si ga je zadala za leto 2010 (21 %) in ki najverjetneje ne bo dosežen. Podobna ugotovitev velja tudi za EU-15, kjer je delež leta 2006 znašal 15,2 %, cilj za 2010 pa znaša 22,1 %. Med državami članicami cilj za leto 2010 že dosega Madžarska, zelo blizu pa sta Nemčija in Danska, medtem ko se je Latvija, ki je bila leta 2005 blizu cilja, v letu 2006 od cilja občutno oddaljila. Vzrok za to je v tem, da je daleč največ električne energije proizvedene v HE, ki zaradi odvisnosti od vodnatosti rek z leti močno niha. Od cilja je bila med državami članicami leta 2006 najbolj oddaljena Avstrija, ki ima prav tako velik delež električne energije iz HE, pri čemer se je proizvodnja v obdobju 2000-2006 rahlo zmanjšala, bruto raba električne energije pa po drugi strani povečala. Sprememba deleža v obdobju 2000-2005 v državah članicah EU-27 po državah močno variira. Skupna ugotovitev je, da se v državah, ki večji del električne energije proizvedejo iz hidroenergije, delež zmanjšuje oziroma se ne spreminja, z izjemo Romunije in Bolgarije. To potrjuje tudi slika, kjer se proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah v EU-25 zmanjšuje, medtem ko se proizvodnja električne energije iz ostalih obnovljivih virov povečuje. Najbolj iz sončne energije sledi pa vetrna energija.