KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Proizvodnja električne energije iz OVE se kljub investicijam zmanjšuje predvsem zaradi nižje vodnatosti rek. Po drugi strani se povečuje raba električne energije. Zato se Slovenija oddaljuje od cilja za leto 2010. V EU-25 se delež električne energije iz OVE v rabi povečuje, vendar prepočasi za dosego cilja leta 2010.


Kazalec proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov prikazuje proizvodnjo električne energije iz vetrne, solarne, geotermalne in vodne energije ter z uporabo biomase. Proizvodnja električne energije iz biomase zajema proizvodnjo iz lesa in lesnih odpadkov, obnovljivih odpadkov (lužnica, slama, itd.), komunalnih trdnih odpadkov, bioplina (odlagališčni plin, plin čistilnih naprav, ostali bioplini) in tekočih biogoriv. Za izračun deleža električne energije iz OVE, se proizvodnjo električne energije iz OVE deli z bruto domačo rabo električne energije, ki je izračunana kot vsota bruto domače proizvodnje električne energije iz vseh goriv ter neto uvoza (uvoz električne energije minus izvoz).

Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije je okolju najbolj prijazna, saj povzroča minimalne emisije toplogrednih plinov ter onesnaževal zunanjega zraka. Seveda med viri obstajajo razlike glede vpliva na okolje. Poraba lesne biomase povzroča podobne emisije NOx kot poraba zemeljskega plina, če se jo porablja v starih kotlih pa tudi velike emisije hlapnih organskih snovi (VOC) in prašnih delcev. Poleg tega ima preveliko izkoriščanje lesne biomase lahko velik vpliv na biodiverziteto ali industrijske panoge, ki uporabljajo les kot surovino. Velike hidroelektrarne imajo velik vpliv na pokrajino in predstavljajo motnjo za ekosistem ter hidrologijo. Proizvodnja nekaterih fotovoltaičnih modulov zahteva rabo težkih kovin. itd. S skrbnim načrtovanjem rabe obnovljivih virov je možno te negativne vplive zmanjšati na minimum.

Za okolju prijaznejšo električno energijo je potrebno povečati proizvodnjo električne energije iz OVE, in sicer hitreje kot raste skupna proizvodnja električne energije. Zato je v okviru kazalca smiselno spremljati zlasti delež električne energije iz OVE, ker to daje informacijo o tem ali postaja proizvodnja električne energije okolju prijaznejša ali ne.


Grafi

Slika EN19-1: Proizvodnja električne energije iz OVE ter cilj za leto 2010 po ReNEP in rast proizvodnje električne energije iz OVE ter bruto rabe električne energije v obdobju 2000-2007
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2008.

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
Hidroelektrarne - skupaj [GWh] 3835 3796 3313 2958 4094 3461 3591 3265
Hidroelektrarne do 1 MW [GWh] 169 197 166 141 238 246 274 260
Hidroelektrarne od 1 do 10 MW [GWh] 171 174 161 127 198 138 151 149
Hidroelektrarne nad 10 MW [GWh] 3495 3425 2986 2690 3658 3078 3166 2856
Geotermalna [GWh] 0 0 0 0 0 0 0 0
Solarna termična elektrika [GWh] 0 0 0 0 0 0 0 0
Fotovoltaika [GWh] 0 0 0 0 0.1 0.2 0.4 0.6
Veter [GWh] 0 0 0 0 0 0 0 0
Les in druga trdna biomasa [GWh] 58 54 84 98 93 82 74 63
Šota [GWh] 0 0 0 0 0 0 0 0
Deponijski plin [GWh] 9 12 16 22 28 30 27 29
Plin iz čistilnih naprav [GWh] 3 3 2 1 3 2 5 2
Drugi bioplini [GWh] 0 0 0 0 0 0 3 17
Proiz el en iz OVE (SURS) [GWh] 3905 3865 3415 3079 4218 3576 3700 3377
Bruto raba električne energije [GWh] 12303 12694 13466 13985 14493 14793 15166 15272
Delež električne energije iz OVE v bruto rabi električne energije % 31.7 30.4 25.4 22 29.1 24.2 24.4 22.1
Slika EN19-2: Struktura proizvodnje električne energije iz OVE leta 2007
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2008.

Prikaži podatke
2007
Hidroelektrarne do 10 MW [GWh] 409
Hidroelektrarne nad 10 MW [GWh] 2856
Les in druga trdna biomasa [GWh] 63
Deponijski plin [GWh] 29
Plin iz čistilnih naprav [GWh] 2
Hidroelektrarne do 10 MW % 12.2
Hidroelektrarne nad 10 MW % 85
Les in druga trdna biomasa % 1.9
Deponijski plin % 0.9
Plin iz čistilnih naprav % 0.1
Slika EN19-3: Gibanje proizvodnje električne energije po obnovljivih virih
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2008.

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
Hidroelektrarne do 10 MW 2000=100 100 109.1 96.2 78.8 128.2 112.9 125 120.3
Hidroelektrarne nad 10 MW 2000=100 100 98 85.4 77 104.7 88.1 90.6 81.7
Les in druga trdna biomasa 2000=100 100 93.3 145 169.2 160.6 141.6 127.6 108.6
Deponijski plin 2000=100 100 135.9 177.9 244.6 311.2 333.5 300 322.2
Plin iz čistilnih naprav 2000=100 100 94 71.1 35.6 106.7 71.1 166.7 66.7
Sončna energija 2004=100 100 216 362.7 634
Slika EN19-4: Delež leta 2006 in ciljni delež leta 2010 proizvodnje električne energije iz OVE v bruto rabi električne energije za EU-27 ter razlika v deležih leta 2006 in 2000
Viri: 

Evropski statistični urad, 2008.

Prikaži podatke
EU27 EU25 EU15 EU10
Delež električne energije iz HE v bruto rabi električne energije 2006 [%] 9.2 8.8 9.2 4.6
Delež električne energije iz ostalih OVE v bruto rabi električne energije 2006 [GWh] 5.4 5.5 6 1.6
Delež električne energije iz OVE v bruto rabi električne energije 2006 [%] 14.5 14.3 15.2 6.2
Razlika v deležih leta 2006 in 2000 [GWh] 0.7 0.6 0.6 0.8
Ciljni delež leta 2010 [%] 21 22.1
Slika EN19-5: Povprečna letna rast proizvodnje električne energije po virih in skupaj ter povprečna letna rast bruto rabe električne energije v EU-27
Viri: 

Evropski statistični urad, 2008.

Prikaži podatke
HE Bruto raba Skupaj geotermalna biomasa vetrna energija fotovoltaika
2000 [GWh] 353246 3040992 420902 4785 40504 22250 117
2006 [GWh] 308372 3361448 488344 5612 89908 81960 2492
Povprečna letna rast 2000-2006 % -2.2 1.7 2.5 2.7 14.2 24.3 66.5
Slika EN19-6: deleži različnih obnovljivih virov v EU-27
Viri: 

Evropski statistični urad, 2008.

Prikaži podatke
HE vetrna energija fotovoltaika geotermalna biomasa
2006 [GWh] 308372 81960 2492 5612 89908
2006 % 63.1 16.8 0.5 1.1 18.4
Slika EN19-7: Pričakovana dodatna proizvodnja električne energije v novih enotah iz OVE
Viri: 

Ministrstvo za okolje in prostor, 2008.

Prikaži podatke
Biomasa – SPTE Odlagališčni plin – SPTE Čistilne naprave – SPTE Bioplin – SPTE Vetrne elektr. distrib. om. Vetrne elektr. Prenos Sončne elektrarne Male HE Velike HE SKUPAJ
Zmogljivost - 2008 [Mwe] 2 3.3 1.5 2.8 3 0 0.4 8 18 39
Zmogljivost -2010 [Mwe] 7 5.5 2.6 3.8 10 28 1 14 81 153
Zmogljivost- 2012 [Mwe] 10 6 3.1 4.4 15 35 1.5 18 128 221
Proizvodnja - 2008 [Gwhel] 12 23 8 14 5 0 0.4 33 8 103
Proizvodnja - 2010 [Gwhel] 39 39 13 19 18 56 1 55 204 443
Proizvodnja - 2012 [Gwhel] 58 42 16 22 27 70 1.5 70 402 708

Cilji

Cilj Slovenije glede proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije je določen v Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu ter v pristopni pogodbi RS k EU. Cilj za leto 2010 je, da bo delež električne energije iz OVE v bruto rabi električne energije znašal 33,6 %. Poleg tega so voditelji držav članic EU-27 leta 2007 sprejeli za cilj, da se bo do leta 2020 delež OVE skupni rabi energije povečal na 20 % (Cilj Slovenije za delež OVE v skupni rabi energije za leto 2010 znaša 12 %. Cilj Slovenije za delež OVE v končni rabi za leto 2020 pa znaša 25 %.).


Obnovljivi viri v Sloveniji pomembno prispevajo k proizvodnji električne energije in s tem k pokrivanju potreb po električni energiji. Leta 2007 je njihov delež v bruto rabi električne energije znašal 22,1 %. Glede na predhodno leto se je delež zmanjšal za 2,3 odstotnih točk. Glede na leto 2000 je delež nižji za skoraj 10 odstotnih točk. Vzrok za to je po eni strani hitra rast bruto rabe električne energije (v obdobju 2000-2007 povprečna letna rast 3,5 %), po drugi strani pa struktura proizvodnje električne energije iz OVE. V Sloveniji močno prevladuje proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah. Leta 2007 je električna energije iz velikih hidroelektrarn (> 10MW) predstavljala 84,6 %. Sledijo male hidroelektrarne z 12,1 %, biomasa z 1,9 % ter bioplin 1,4 %. Slabih 97 % proizvodnje električne energije iz OVE je torej odvisnih od hidroloških razmer, kar se zelo jasno odraža tudi na letni proizvodnji električne energije, ki močno niha. Leto 2003 je bilo hidrološko zelo slabo leto, zato je bila proizvodnja električne energije iz OVE najnižja v obdobju 2000-2007. Hidrološko manj ugodna leta so bila tudi 2002, 2005 in 2007. Po drugi strani pa je bilo leto 2004 hidrološko najboljše leto v tem obdobju in v tem letu je bil dosežen rekord v proizvodnji električne energije iz hidroelektrarn. Kljub temu je bil delež v bruto rabi električne energije leta 2004 z 29,1 %, zaradi višje rabe električen energije, nižji kot leta 2000, ko je delež znašal 31,7 %.

Slovenija je z vodotoki bogata dežela. Ekonomsko izkoristljiv potencial znaša med 7000 in 8500 GWh letno (HSE, 2007). Leta 2007 je proizvodnja znašala 3265 GWh. V obdobju 2000-2007 se je dejanska moč hidroelektrarn povečala za 18,4 %, kar je posledica obnov obstoječih HE, izgradnje prve nove velike HE Boštanj v verigi petih na spodnji Savi, v manjši meri pa tudi inštalacije novih mHE, tako da je bila leta 2007 1018 MW. Naslednja bo pričela delovati v letu 2009. Projekt bo po načrtih končan do leta 2018. Skupna moč novih hidroelektrarn bo 187 MW, povprečna letna proizvodnja pa 720 GWh. Nadaljnje izkoriščanje vodnega potenciala je problematično zaradi občutljivosti naravnega okolja. Zaradi povečanja inštalirane moči hidroelektrarn je bil ob ugodni hidrologiji leta 2004 dosežen maksimum v proizvodnji električne energije v hidroelektrarnah. Pomembna rast proizvodnje je bila do leta 2004 zabeležena pri odlagališčnem plinu, kar lahko pripišemo izvajanju Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih in pred tem Pravilnika o odlaganju odpadkov, ki zahtevata energetsko izrabo odlagališčnega plina. Proizvodnja električne energije iz lesa in lesnih odpadkov je bila leta 2007 glede na leto 2000 večja za 9 %, vendar se od leta 2003 zmanjšuje. Biomasa se uporablja v industrijskih enotah soproizvodnje toplote in električne energije. Pomemben vpliv na zmanjšanje proizvodnje iz lesne biomase ima zaprtje obrata proizvodnje celuloze v podjetju Vipap. Izjemna rast proizvodnje električne energije je v letu 2007 opazna iz ostalih bioplinov, in sicer se je povečala za 138 %, kar je posledica dobrega delovanja sistema fiksnih odkupnih cen. Podobno velja tudi za proizvodnjo električne energije iz sonca, ki je v letu 2007 porasla za 75 %. Delež proizvodnje električne iz sonca je v skupni proizvodnji električne energije zelo majhen in je leta 2007 znašal 0,02 %.

Do leta 2012 se pričakuje dodatna proizvodnja električne energije iz OVE v višini 708 GWh oziroma povečanje zmogljivosti za 221 MW glede na leto 2005. Podrobna predstavitev dodatne proizvodnje po virih je v preglednici.

Med ukrepi za spodbujanje proizvodnje električne energije iz OVE je najpomembnejši sistem zagotovljenih odkupnih cen, ki ga urejata Uredba o pogojih za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca električne energije in Uredba o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije. Uredba o odkupu je osnovni predpis, ki določa okvir pogodbenih relacij med upravljavcem omrežja in kvalificiranim proizvajalcem električne energije (KP). Določbe uredbe ne veljajo za kvalificirane proizvajalce, ki proizvajajo električno energijo v velikih hidroelektrarnah, v velikih elektrarnah na komunalne odpadke, v velikih toplarnah za daljinsko ogrevanje ter v srednjih in velikih industrijskih toplarnah. Sklep o cenah je vhodni element za obračun v kupoprodajnih pogodbah in za plačilo prevzete energije ali za plačilo premij (za energijo, ki jo KP prodajo sami) in ga Vlada RS sprejme vsaj enkrat letno. Pri pripravi sklepa o cenah je lahko upoštevana rast stroškov življenjskih potrebščin in v določenem obsegu tudi sprememba cene goriv za proizvodnjo električne energije. Zadnji sklep je bil sprejet leta 2008 (Ur. l. RS, št. 98/2008).

Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov je leta 2006 v EU-25 predstavljala 14,3 %, kar je 0,6 odstotne točke več kot leta 2005. Glede na leto 2000 je delež prav tako večji za 0,6 odstotne točke. Kljub povečanju deleža proizvodnje električne energije iz OVE je EU-25 še močno oddaljena od cilja, ki si ga je zadala za leto 2010 (21 %) in ki najverjetneje ne bo dosežen. Podobna ugotovitev velja tudi za EU-15, kjer je delež leta 2006 znašal 15,2 %, cilj za 2010 pa znaša 22,1 %. Med državami članicami cilj za leto 2010 že dosega Madžarska, zelo blizu pa sta Nemčija in Danska, medtem ko se je Latvija, ki je bila leta 2005 blizu cilja, v letu 2006 od cilja občutno oddaljila. Vzrok za to je v tem, da je daleč največ električne energije proizvedene v HE, ki zaradi odvisnosti od vodnatosti rek z leti močno niha. Od cilja je bila med državami članicami leta 2006 najbolj oddaljena Avstrija, ki ima prav tako velik delež električne energije iz HE, pri čemer se je proizvodnja v obdobju 2000-2006 rahlo zmanjšala, bruto raba električne energije pa po drugi strani povečala. Sprememba deleža v obdobju 2000-2005 v državah članicah EU-27 po državah močno variira. Skupna ugotovitev je, da se v državah, ki večji del električne energije proizvedejo iz hidroenergije, delež zmanjšuje oziroma se ne spreminja, z izjemo Romunije in Bolgarije. To potrjuje tudi slika, kjer se proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah v EU-25 zmanjšuje, medtem ko se proizvodnja električne energije iz ostalih obnovljivih virov povečuje. Najbolj iz sončne energije sledi pa vetrna energija.


Podatki za Slovenijo:

o Izvorna baza podatkov: Za kazalec so bili za obdobje po letu 2002 uporabljeni podatki o proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije, ki jih zbira statistični urad RS. Podatek pred letom 2002 je bil pridobljen v vprašalniku za EUROSTAT. Zbrani so bili podatki o proizvodnji za hidroelektrarne, les in lesne odpadke ter bioplin. Podatek za proizvodnjo električne energije iz sončne energije je bil pridobljen za leta 2004 do 2007 v EurObserv'ER barometrih. Podatki za EU-27 so bili pridobljeni za obdobje 2000-2007 v spletni bazi EUROSTAT.

Skrbnik podatkov je Statistični urad Republike Slovenije - Ivo Eržen in EUROSTAT.

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki o proizvodnji električne energije so pripravljeni (zbrani) na letni osnovi in objavljeni na spletnih straneh SURS-a ter v tiskanih publikacijah. Poleg tega so podatki poslani Evropskemu statističnemu uradu (EUROSTAT). Pri pripravi podatkov je uporabljena metodologija EUROSTAT/IEA. Uporabljena sta bila dva različna vira informacij – pred letom 2002 je bil vir informacij vprašalnik EUROSTAT, od leta 2002 pa uradna statistika SURS-a.

Metodologija obdelave podatkov: Povprečne letne rasti proizvodnje električne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.
- Delež proizvodnje električne energije iz OVE v bruto rabi električne energije je izračunan kot kvocient proizvodnje električne energije iz OVE (hidroenergija 5510-100100, vetrna energija 5520-100100, sončna energija 5534-100100, geotermalna energija 6000-107002, biomasa 6000-107011) in bruto rabe električne energije (bruto proizvodnja električne energije plus uvoz minus izvoz).

Informacije o kakovosti:

o Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, ki so izračunani na podlagi mednarodno potrjenih metodologij.
o Pomanjkljivost: Podatki SURS ne vsebujejo vseh obnovljivih virov (sončna energija).
o Ocena: Primernost: 1, Točnost: 2, Časovna primerljivost: 1, Prostorska primerljivost: 1

Reference:

- EEA, 2007: EN30 Renewable Electricity
- MOP, 2006: Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012
- HSE, 2008: spletna stran Holdinga Slovenske elektrarne
- EurObserv'ER, 2008: Barometri za fotovoltaiko.
- Resolucija o Nacionalnem energetskem programu (Ur. l. RS št. 57/2004)
- Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Ur. l. RS št. 32/2006)
- MG, 2007: Letni energetski pregled za leto 2005, Končno poročilo.


TWITTER