KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

×

Informative message

Kazalec je arhivski in in ga ne posodabljamo več. Vključen je v kazalcih EN30.

Ključno sporočilo
Bad

Leta 2008 so se deleži posameznih goriv v proizvodnji električne energije zelo spremenili, kar je posledica obratovanja jedrske elektrarne brez remonta ter povečanja rabe OVE. Slovenija kljub temu še vedno največ električne energije proizvede iz premoga. Zaradi znižanja rabe električne energije in rekordne proizvodnje, pokrivanje potreb ni predstavljalo težav.


Kazalec proizvodnja električne energije po gorivih prikazuje celotno bruto proizvodnjo električne energije v državi po gorivih. To pomeni, da vključuje proizvodnjo elektrarn po glavni dejavnosti, proizvodnjo samoproizvajalcev ter proizvodnjo malih hidroelektrarn. Proizvodnja je razdeljena na naslednja goriva: trdna goriva (lignit in rjavi premog), tekoča goriva (ekstra lahko kurilno olje, mazut), plinasta goriva (zemeljski plin), jedrska energija, obnovljivi viri energije (biomasa in odpadki, hidroenergija, vetrna energije, sončna energija, geotermalna energija) in ostala goriva.


Grafi

Slika EN17-1: Proizvodnja električne energije po gorivih za obdobje 1992-2008
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2009; Institut Jožef Stefan, 2009; Evropski statistični urad, 2009.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Trdna goriva (premog in lignit) GWh 4370 4432 4336 4343 4237 4710 4988 4480 4611 4919
Tekoča goriva GWh 307 259 269 261 261 345 140 142 55 126
Plinasta goriva GWh 25 23 18 30 8 10 109 172 293 296
Jedrska energija GWh 3971 3956 4609 4779 4562 5019 5019 4696 4761 5257
OVE (HE, les, biogoriva) GWh 3413 3022 3399 3241 3667 3092 3449 3772 3904 3868
Skupaj GWh 12086 11692 12631 12654 12735 13176 13705 13262 13624 14466
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Trdna goriva (premog in lignit) GWh 5303 5108 5192 5275 5460 5485 5323
Tekoča goriva GWh 66 50 43 37 45 29 17
Plinasta goriva GWh 289 370 358 340 373 452 475
Jedrska energija GWh 5528 5207 5459 5884 5548 5695 6273
OVE (HE, les, biogoriva) GWh 3414 3086 4221 3581 3688 3382 4310
Skupaj GWh 14600 13821 15273 15117 15114 15043 16398
Slika EN17-2: Gibanje proizvodnje električne energije po gorivih
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2009; Institut Jožef Stefan, 2009; Evropski statistični urad, 2009.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Trdna goriva (premog in lignit) GWh 4370 4432 4336 4343 4237 4710 4988 4480 4611 4919
Tekoča goriva GWh 307 259 269 261 261 345 140 142 55 126
Plinasta goriva GWh 25 23 18 30 8 10 109 172 293 296
Jedrska energija GWh 3971 3956 4609 4779 4562 5019 5019 4696 4761 5257
OVE (HE, les, biogoriva) GWh 3413 3022 3399 3241 3667 3092 3449 3772 3904 3868
Skupaj GWh 12086 11692 12631 12654 12735 13176 13705 13262 13624 14466
Trdna goriva (premog in lignit) Indeks (1992 = 100) 100 101 99 99 97 108 114 103 106 113
Tekoča goriva Indeks (1992 = 100) 100 84 88 85 85 112 46 46 18 41
Plinasta goriva Indeks (1992 = 100) 100 92 72 120 32 40 436 688 1172 1184
Jedrska energija Indeks (1992 = 100) 100 100 116 120 115 126 126 118 120 132
OVE (HE, les, biogoriva) Indeks (1992 = 100) 100 89 100 95 107 91 101 111 114 113
Skupaj Indeks (1992 = 100) 100 97 105 105 105 109 113 110 113 120
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Trdna goriva (premog in lignit) GWh 5303 5108 5192 5275 5460 5485 5323
Tekoča goriva GWh 66 50 43 37 45 29 17
Plinasta goriva GWh 289 370 358 340 373 452 475
Jedrska energija GWh 5528 5207 5459 5884 5548 5695 6273
OVE (HE, les, biogoriva) GWh 3414 3086 4221 3581 3688 3382 4310
Skupaj GWh 14600 13821 15273 15117 15114 15043 16398
Trdna goriva (premog in lignit) Indeks (1992 = 100) 121 117 119 121 125 126 122
Tekoča goriva Indeks (1992 = 100) 21 16 14 12 15 9 6
Plinasta goriva Indeks (1992 = 100) 1156 1480 1432 1360 1492 1808 1900
Jedrska energija Indeks (1992 = 100) 139 131 137 148 140 143 158
OVE (HE, les, biogoriva) Indeks (1992 = 100) 100 90 124 105 108 99 126
Skupaj Indeks (1992 = 100) 121 114 126 125 125 124 136
Slika EN17-3: Struktura proizvodnje električne energije po gorivih
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2009; Evropski statistični urad, 2009.

Prikaži podatke
EU-25 2000 EU-15 2000 EU-10 2000 SI 2000 - EU-25 2007 EU-15 2007 EU-10 2007 SI 2007
Trdna goriva (premog in lignit) GWh 889352 673362 215990 4611 940904 712450 228454 5484
Tekoča goriva GWh 176154 163099 13055 55 110819 99502 11317 29
Plinasta goriva GWh 500470 479901 20569 293 745982 713839 32143 453
Jedrska energija GWh 921359 863915 57444 4761 912925 841214 71711 5695
OVE (HE, les, biogoriva) GWh 431890 412061 19829 3904 540080 515593 24487 3377
Ostalo GWh 8838 8215 623 0 6006 5379 627 5
Proizvodnja el. energ. GWh 2928063 2600553 327510 13624 3256716 2887977 368739 15043
Trdna goriva (premog in lignit) % 30.4 25.9 65.9 33.8 28.9 24.7 62 36.5
Tekoča goriva % 6 6.3 4 0.4 3.4 3.4 3.1 0.2
Plinasta goriva % 17.1 18.5 6.3 2.2 22.9 24.7 8.7 3
Jedrska energija % 31.5 33.2 17.5 34.9 28 29.1 19.4 37.9
OVE (HE, les, biogoriva) % 14.8 15.8 6.1 28.7 16.6 17.9 6.6 22.4
Ostalo % 0.3 0.3 0.2 0 0.2 0.2 0.2 0
Slika EN17-4: Povprečne letne rasti proizvodnje električne energije po gorivih
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2009; Evropski statistični urad, 2009.

Prikaži podatke
Trdna goriva (premog in lignit) Tekoča goriva Plinasta goriva Jedrska energija OVE (HE, les, biogoriva) Skupaj
EU-15 % 0.8 -6.8 5.8 -0.4 3.3 1.5
EU-10 % 0.8 -2 6.6 3.2 3.1 1.7
SI % 2.5 -8.7 6.4 2.6 -2.1 1.4

Cilji

- uravnoteženo povečevanje raznovrstnosti uporabe primarnih energetskih virov;
- znižanje proizvodnje električne energije iz premoga in povečanje proizvodnje iz zemeljskega plina in obnovljivih virov;
- 33,6 % delež v bruto rabi za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije.


Proizvodnja električne energije po gorivih je pomemben pokazatelj gibanja izpustov, saj prispeva približno tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov ter vseh izpustov prašnih delcev (sekundarni: SO2, NOx, NH3; primarni: PM10). Okolje z vidika izpustov najbolj obremenjuje proizvodnja električne energije iz fosilnih goriv, vendar tudi znotraj njih obstajajo velike razlike. Plinasta goriva so namreč okolju najbolj prijazno fosilno gorivo, saj imajo glede na trdna goriva približno 2-krat nižje izpuste toplogrednih plinov. Tekoča goriva so po izpustih nekje vmes med trdnimi in plinastimi. Raba jedrske energije izpustov ne povzroča, je pa sporna zaradi nevarnosti jedrskih nesreč ter zaradi kopičenja jedrskih odpadkov, ki predstavljajo velik okoljski problem. Okolju najbolj prijazna proizvodnja električne energije temelji na rabi obnovljivih virov energije, kar pa seveda ne pomeni, da njihova raba na okolje ne vpliva. Poleg strukture proizvodnje električne energije po gorivih, na izpuste vpliva tudi učinkovitost proizvodnje. Gonilo proizvodnje električne energije je njena raba, ki v zadnjem času hitro raste. To vpliva na rast proizvodnje električne energije, izpusti pa so zaradi zamenjave goriv in izboljševanja učinkovitosti proizvodnje manjši.

Največ električne energije v Sloveniji je proizvedeno v jedrski elektrarni, pri čemer zaradi dvojnega lastništva (polovica Slovenija, polovica Hrvaška) polovica električne energije pripada Hrvaški. Če to upoštevamo, velja, da je bilo leta 2008 največ električne energije proizvedene iz trdnih goriv (lignita in rjavega premoga), sledijo obnovljivi viri energije, jedrska energija, plinasta ter tekoča goriva.

Celotna proizvodnja električne energije je leta 2008 znašala 16.398 GWh, ob upoštevanju polovice proizvodnje jedrske elektrarne pa 13.262 GWh (pri nadaljnji analizi je upoštevana proizvodnja električne energije s polovico jedrske elektrarne). Glede na leto 1992 je bila višja za 31 %, glede na leto 2000 pa za 18 %. Glede na predhodno leto se je proizvodnja povečala za slabih 9 %.

Povprečna letna rast proizvodnje električne energije je v obdobju 2000-2008 znašala 2,1 %, kar je malo manj od povprečne letne rasti končne rabe električne energije, ki je znašala 2,4 %. Leta 2007 je bila situacija povsem drugačna, saj je bila razlika v rasti proizvodnje in rabe veliko večja (proizvodnja 1,2 %, raba 3,4 %).

Leta 2008 sta občutno večja proizvodnja električne energije ter zmanjšanje rabe vplivala tudi na manjši neto delež potrebne električne energije iz uvoza. Uvoz je leta 2007 znašal 20 %, kar je bilo blizu meje, ki jo postavlja Resolucija o Nacionalnem energetskem programu pri cilju za zanesljivost oskrbe (direktna uvozna odvisnost pri električni energiji ne bo presegla 25 % letne porabe). Leta 2008 se je znižal na 10 %, kar je po letu 2000 tretja najnižja vrednost.

Delež električne energije iz OVE se je leta 2008 glede na leto prej občutno povečal na 29,1 %, s čimer je od cilja odstopal 4,5 odstotne točke. Povečanje deleža je posledica rekordne proizvodnje električne energije iz OVE v višini 4.310 GWh.

Proizvodnja električne energije iz trdnih goriv je leta 2008 znašala 5.323 GWh. Do leta 1996 se praktično ni spreminjala, sledil je porast zaradi rasti potreb po električni energiji v času konjunkture, ki je sledila recesiji gospodarstva v začetku devetdesetih. V letu 1999 je proizvodnja upadla zaradi prekinitve dobave električne energije iz jedrske elektrarne Krško Republiki Hrvaški, posledično pa se je povečala ponudba v Sloveniji,. Sledila je postopna rast do leta 2002. Na rast proizvodnje električne energije po letu 1999 je vplivala občutna rast rabe električne energije, k čemur je v veliki meri prispeval tudi zagon dodatne elektrolize pri proizvodnji primarnega aluminija leta 2002. V naslednjih letih je ostala proizvodnja na približno enaki ravni, z izjemo leta 2008, ko se je zaradi visoke proizvodnje iz OVE ter jedrske elektrarne in po drugi strani nižje porabe, znižala. Delež proizvedene električne energije iz trdnih goriv je leta 2007 znašal 45 %, leta 2008 pa se je znižal na 40 %. To je 1 odstotno točko manj kot leta 2000.

Polovica proizvodnje električne energije iz jedrske energije v višini 3.137 GWh je leta 2008 predstavljala 24 %. Povečanje proizvodnje (glede na leto 1992 za 58 %) je posledica optimizacije delovanja s skrajševanjem remontov, uvedbo 18-mesečnega gorivnega ciklusa (leto 2008 je bilo brez remonta) ter izboljšav naprav (menjava uparjalnikov, turbin, itd.. Proizvodnja jedrske elektrarne je zaradi hlajenja z vodo iz reke Save odvisna tudi od hidroloških razmer, kar se je pokazalo leta 2003, ko je proizvodnja glede na leto 2002 upadla zaradi nizkega vodostaja.

Proizvodnja električne energije iz zemeljskega plina in tekočih goriv predstavlja minimalen delež v skupni proizvodnji. V preteklosti je opazen trend zniževanja proizvodnje električne energije iz tekočih goriv na račun povečevanja proizvodnje iz zemeljskega plina. To je v največji meri posledica zamenjave goriv samoproizvajalcev. Porast proizvodnje električne energije iz zemeljskega plina v letu 2007 in 2008 je posledica večje proizvodnje električne energije v TE Brestanica (2007), novih turbin v termoelektrarni Šoštanj (2008) ter zlasti večje proizvodnje v enotah soproizvodnje električne energije in toplote (2007 in 2008).

V letu 2008 se je po dolgem času zgodil prvi korak v tehnološki prenovi termoelektrarn, saj sta bili največjima blokoma v termoelektrarni Šoštanj prigrajeni plinski turbini. Kot posledica tega je bil ugasnjen premogovni blok 2. Večji vpliv na proizvodnjo električne energije bosta turbini imeli leta 2009, saj sta v letu 2008 obratovali samo poskusno (TEŠ, 2009).

V prihodnje se zaradi nadaljevanja nujne tehnološke prenove termoelektrarn pričakuje večje spremembe v deležih proizvedene električne energije po gorivih, in sicer povečanje deleža električne energije iz zemeljskega plina na račun deleža električne energije iz trdnih goriv. Napreduje tudi projekt plinsko-parne enote na lokaciji TE-TOL, ki naj bi bil po načrtih družbe končan do leta 2012, plinski projekt na lokaciji TET pa je trenutno še negotov. V začetku leta 2010 bo pripravljen nov Nacionalni energetski program.

Spremembe v smeri okolju prijaznejše proizvodnje električne energije spodbuja tudi trenutno veljavna zakonodaja. Sistem trgovanja s pravicami do emisije CO2 preko nakupa dodatnih pravic na trgu spodbuja znižanje izpustov CO2 in s tem rabo okolju prijaznejših goriv (zemeljski plin, OVE). Uredba o mejnih vrednostih emisij snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav z mejnimi koncentracijami izpustov SO2, NOx od proizvajalcev električne energije zahteva izvedbo ukrepov zmanjšanja izpustov onesnaževal zraka (razžveplanje, primarni ukrepi znižanja izpustov NOx, deNOx, itd.) oziroma prehod na okolju prijaznejše gorivo, okoljevarstveno dovoljenje spodbuja uporabo najboljših trenutno razpoložljivih tehnologij. Proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in v enotah soproizvodnje električne energije in toplote spodbuja sistem zagotovljenih odkupnih cen električne energije. Poleg zgoraj naštetih inštrumentov je seveda zelo pomembno aktivno spodbujanje učinkovitejše rabe, s čimer bo dosežena nižja rast rabe in s tem znižan pritisk na proizvodnjo električne energije.

Leta 2007 je v EU-15 prevladovala proizvodnja električne energije iz jedrske energije. Sledila je proizvodnja električne energije v termoelektrarnah na trdna goriva in na zemeljski plin. Proizvodnja iz obnovljivih virov je predstavljala 18 %. V EU-10 je bila struktura proizvodnje popolnoma drugačna, in sicer je močno prevladovala proizvodnja iz trdnih goriv, sledila pa je proizvodnja iz jedrske energije. Deleža proizvodnje iz zemeljskega plina in obnovljivih virov sta bila nižja od 10 %. Slovenija se od EU-15 razlikuje zlasti po minimalnem deležu proizvodnje iz zemeljskega plina in višjem deležu proizvodnje iz trdnih goriv, jedrske energije ter OVE. Gibanje proizvodnje električne energije v obdobju 2000-2007 kaže pri državah EU-15 bolj trajnostno naravnane proizvodnje električne energije, saj se je znatno povečala proizvodnja iz OVE in zemeljskega plina, minimalno iz trdnih goriv, zmanjšala pa se je proizvodnja iz jedrske energije. Enako velja za EU-10 z izjemo jedrske energije. V Sloveniji se je proizvodnja iz trdnih goriv zelo povečala, proizvodnja iz OVE pa se je zmanjšala.


Podatki za Slovenijo in druge države

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP, Ur.l.RS, št. 57/04).
Izvorna baza podatkov: Uporabljeni so bili podatki iz dveh virov, konsistentnost pa je bila preverjena preko podatka o proizvodnji električne energije po tipih elektrarn.
1992-2001: EUROSTAT – Za obdobje 1992 do 1999 so bili uporabljeni podatki EUROSTAT-a, ker podatkov SURS-a za to obdobje ni. Za leto 1996 so bili podatki za proizvodnjo električne energije iz OVE popravljeni, tako da se je ujemala s podatkom SURS-a za proizvodnjo hidroelektrarn, proizvodnja iz trdnih goriv pa da se je ujemala skupna proizvodnja električne energije. Podatki so bili pridobljeni v spletni aplikaciji. Environment and energy > Energy > Energy Statistics – quantities > Supply, transformation, consumption - electricity - annual data.
2002-2008: SURS. Podatki so bili pridobljeni v spletni aplikaciji SI-STAT: Okolje in naravni viri > Energetika > Električna energija > Proizvodnja na generatorju in dejanska moč glede na vir energije, Slovenija, letno.
Skrbnik podatkov: Statistični urad republike Slovenije – Jože Zalar in EUROSTAT.
Datum zajema podatkov za kazalec: 8.12.2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki o proizvodnji električne energije so pripravljeni (zbrani) na letni osnovi in objavljeni na spletnih straneh SURS-a ter v tiskanih publikacijah. Poleg tega so podatki poslani Evropskemu statističnemu uradu (EUROSTAT). Pri pripravi podatkov je uporabljena metodologija EUROSTAT/IEA. Uporabljena sta bila dva različna vira informacij – pred letom 2000 je bil vir informacij EUROSTAT, od leta 2000 pa uradna statistika SURS-a.
Za kazalec so bili uporabljeni podatki o proizvodnji električne energije po naslednjih gorivih: trdna goriva (lignit in rjavi premog), tekoča goriva (ekstra lahko kurilno olje, mazut), plinasta goriva (zemeljski plin), jedrska energija, obnovljivi viri energije (biomasa in odpadki, hidroenergija, vetrna energije, sončna energija, geotermalna energija) in ostala goriva.
Uporabljeni so podatki EUROSTAT-a za naslednje kategorije: 107000 Total gross electricity generation, 107001 Gross electricity generation - Hydro power plants, 107002 Gross electricity generation - Geothermal power plants, 107003 Gross electricity generation - Nuclear power plants, 107005 Gross electricity generation - Wind turbines, 107006 Gross electricity generation - Coal-fired power stations, 107007 Gross electricity generation - Lignite-fired power stations, 107008 Gross Electricity Generation - Oil-Fired Power Stations, 107009 Gross electricity generation - Natural gas-fired power stations, 107010 Gross electricity generation - Derived gas-fired power stations, 107011 Gross electricity generation - Biomass-fired power stations, 107012 Gross electricity generation - Other power stations, 107023 Gross production from photovoltaic systems.
Metodologija obdelave podatkov: Povprečne letne rasti proizvodnje električne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.
Delež proizvodnje električne energije iz posameznih goriv je izračunan kot količnik proizvodnje električne energije iz goriva ter celotne proizvodnje električne energije v državi. Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t (npr. če je bila lansko leto rast 15%, letos pa 16%, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16%/15%)*100]-100=6,7%, kjer je rast izražena v odstotkih.
Geografska pokritost: EU-25 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. EU-15 sestavljajo stare članice EU: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. EU-10 zajema članice, ki so se pridružile EU leta 2004 (Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija).

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, ki so izračunani na podlagi mednarodno potrjenih metodologij. Podatki so, čeprav so iz dveh različnih virov, med seboj konsistentni, kar je bilo ugotovljeno s primerjavo proizvodnje električne energije po gorivih in po tipih elektrarn (TE, HE, NE). Za obdobje 1992-1995 je bil za primerjavo uporabljen podatek ministrstva pristojnega za energetiko, po letu 1996 pa podatek SURS-a.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- EEA, 2007. EN27 Electricity production by fuel.
- ELES, 2008. Letno poročilo 2007.
- ELES, 2009. Elektroenergetski sistem Slovenije 2008.
- MOP, 2009. Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012.
- TEŠ, 2009. BilTEŠ 2008.


Povezani kazalci


TWITTER