KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Delež obnovljivih virov v skupni rabi energije se znižuje, s čimer se oddaljujemo od cilja za leto 2010. Zniževanje deleža je posledica slabših hidroloških razmer, znižanja rabe lesne biomase v industriji ter rasti skupne rabe energije.


Raba obnovljivih virov zajema rabo solarne energije, biomase (les, bioplin, biogoriva) in odpadkov, geotermalne energije, vodne energije in vetrne energije. Statistični urad RS spremlja rabo vodne energije, biomase (les, lesni odpadki, drugi obnovljivi odpadki), bioplina ter industrijskih in komunalnih odpadkov.

Delež obnovljivih virov energije v skupni rabi energije je bil izračunan kot kvocient rabe obnovljivih virov energije in skupne rabe energije v določenem letu.

Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež obnovljivih virov energije) ali absolutnih enotah (raba obnovljivih virov energije). Za prikaz v absolutnih enotah se uporablja tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe).

Raba obnovljivih virov energije ima na okolje manjši vpliv kot raba fosilnih goriv oziroma jedrske energije. Spremljanje deleža obnovljivih virov daje indikacijo v katero smer se giblje skupna poraba energije – okolju prijazno ali ne. Seveda se je tudi pri obnovljivih virih potrebno zavedati, da vpliv na okolje obstaja in je seveda odvisen od samega vira. Postavitev hidroelektrarne zahteva velik poseg v prostor, vpliva na ekosisteme, hidrologijo, enako velja za vetrne elektrarne. Z vidika emisij so sporne sežigalnice odpadkov. Proizvodnja biogoriv je lahko sporna zaradi rabe pesticidov, itd. Zato je v procesu načrtovanja rabe obnovljivih virov potrebna velika pozornost, da se negativne učinke zmanjša na minimalno možno mero.


Grafi

Slika EN18-1: Raba obnovljivih virov energije ter delež v skupni porabi energije
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2008; Institut Jožef Stefan, 2008.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 - 2000
Les [ktoe] 236.7 264.3 263.2 262.9 262.7 262.6 262.8 230.2 454.3
Bioplin [ktoe] 0 0 0 0 0 0 0 3.7 3.6
HE [ktoe] 293 260 292 279 316 266 297 322 330
Geotermalna [ktoe]
Solarna termična [ktoe]
Tekoča biogoriva [ktoe]
delež OVE v skupni porabi [%] % 10 9.5 9.6 8.8 9 7.9 8.6 8.6 12.4
CILJ ReNEP ktoe 12
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
Les [ktoe] 445.6 425.5 453.8 463.4 467.2 448.7 428.8
Bioplin [ktoe] 4.3 5.1 5.8 6.6 6.8 8.4 11.9
HE [ktoe] 326 285 254 352 298 308.8 280.8
Geotermalna [ktoe] 16 16.4 17 17.6
Solarna termična [ktoe] 6.1 6.4 6.8 7.5
Tekoča biogoriva [ktoe] 2 13
delež OVE v skupni porabi [%] % 11.5 10.4 10.3 11.5 10.6 10.5 10
CILJ ReNEP ktoe 12 12 12 12 12 12 12
Slika EN18-2: Delež posameznih obnovljivih virov v skupni rabi
Viri: 

Institut Jožef Stefan, 2008, Statistični urad Republike Slovenije, 2008; Ministrstvo za okolje in prostor, 2008.

Prikaži podatke
2000 2007
Les ktoe 454.3 428.8
Bioplin ktoe 3.6 11.9
HE ktoe 330 280.8
Tekoča goriva ktoe 0 13
Les % 57.7 58.4
Bioplin % 0.5 1.6
HE % 41.9 38.2
Tekoča goriva % 0 1.8
Skupaj ktoe 787.9 734.5
Slika EN18-3: Delež posameznih obnovljivih virov v skupni rabi za leto 2007
Viri: 

Institut Jožef Stefan, 2008, Statistični urad Republike Slovenije, 2008; Ministrstvo za okolje in prostor, 2008.

Prikaži podatke
2007
Les ktoe 428.8
Bioplin ktoe 11.9
HE ktoe 280.8
Geotermalna ktoe 17.6
Solarna termična ktoe 7.5
Tekoča biogoriva ktoe 13
Skupaj ktoe 759.6
Les % 56.5
Bioplin % 1.6
HE % 37
Geotermalna % 2.3
Solarna termična % 1
Tekoča biogoriva % 1.7
Slika EN18-4: Povprečne letne rasti rabe obnovljivih virov energije
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2008.

Prikaži podatke
Bioplin Les in druga trdna biomasa HE SKUPAJ (SURS)
2000-2007 % 18.5 -0.8 -2.3 -1
2006-2007 % 41.6 -4.4 -9.1 -4.3
Slika EN18-5: Povprečna letna stopnja rasti rabe obnovljivih virov za EU-15
Viri: 

Evropski statistični urad, 2008.

Prikaži podatke
tekoča biogoriva Solarna energija Vetrna energija Bioplin Les Komunalni odpadki Geotermalna energija Hidroenergija SKUPAJ
1992-2006 % 53 12 33 12 3 6 4 0 4
2000-2006 % 46 16 24 14 4 6 9 -3 5
2005-2006 % 61 23 16 11 6 5 5 2 10
Slika EN18-6: Povprečna letna stopnja rasti rabe obnovljivih virov za NMS 10
Viri: 

Evropski statistični urad, 2008.

Prikaži podatke
Vetrna energija Komunalni odpadki Bioplin Les Solarna energija Geotermalna energija Hidroenergija SKUPAJ
1992-2006 % 13 29 7 2 2 6
2000-2006 % 86 11 16 7 5 3 0 7
2005-2006 % 75 26 19 5 4 0 -5 7
Slika EN18-7: Povprečna letna stopnja rasti rabe obnovljivih virov za Slovenijo
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2007; Institut Jožef Stefan, 2008.

Prikaži podatke
Bioplin Solarna energija Geotermalna energija Les Hidroenergija SKUPAJ
2000-2007 % 18.5 -0.8 -2.3 -1
2006-2007 % 41.6 11 3.7 -4.4 -9.1 -4.3

Cilji

Resolucija o nacionalnem energetskem programu določa za leto 2010 cilj 12 % delež obnovljivih virov energije v skupni rabi energije. Ta cilj je usklajen z indikativnim ciljem EU-15 za leto 2010. Marca 2007 so se voditelji držav članic EU zavezali k doseganju 20 % deleža OVE v skupni rabi energije EU leta 2020. Cilj za Slovenijo je določen v direktivi, predlog katere je bil podan januarja 2008, in znaša 25 % delež OVE. Pravilnik o vsebnosti biogoriv v gorivih za pogon motornih vozil določa ciljne deleže za leta 2006-2010, in sicer 1,2 % leta 2006, 2 % leta 2007, 3 % leta 2008, 4 % leta 2009 in 5 % leta 2010. Za leto 2020 je v energetskem svežnju EU določen cilj 10 % delež biogoriv v gorivih za pogon motornih vozil.


Raba obnovljivih virov je leta 2007 predstavljala 10,0 % skupne rabe energije, kar je 0,5 odstotne točke manj kot leta 2006. V obdobju 2000-2007 se je raba obnovljivih virov energije v povprečju zmanjševala z 1,0 % letno, medtem ko je skupna raba energije v povprečju rasla z 2,1 %. Zato se je delež obnovljivih virov energije v skupni rabi zmanjšal z 12,4 % na 10,0 %. To predstavlja oddaljevanje od zastavljenega cilja v Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu, ki znaša 12 % leta 2010. Statistika o rabi obnovljivih virov energije pred letom 2000 temelji na drugačni (nižji) oceni o rabi lesne biomase, zato podatki za obdobji 1992-1999 in po letu 2000 med seboj niso primerljivi.

Lesna in druga trdna biomasa s približno 60 % predstavlja najpomembnejši obnovljiv vir energije v Sloveniji, kar je glede na visoko pokritost z gozdovi, leta 2007 58,4 % (ZGS, 2008), pričakovano. Biomasa zajema les in lesne odpadke, črni lug, kostno moko in maščobe ter papirni mulj. Največ lesne biomase se porabi v gospodinjstvih (leta 2007 76 %), sledi industrija z 19 %. Preostanek lesne biomase se porabi v transformacijah v približno enakih deležih v termoelektrarnah, industrijskih enotah soproizvodnje električne energije in toplote ter v toplarnah. Raba lesne biomase v gospodinjstvih je enaka od leta 2002, ko je bil izveden zadnji popis rabe energije v gospodinjstvih. Zaradi visokih cen kurilnega olja v zadnjih letih, se je število gospodinjstev, ki za gorivo uporablja lesno biomaso zagotovo povečalo, po drugi strani pa se je zaradi inštalacije modernih kotlov na lesno biomaso učinkovitost rabe lesne biomase tudi povečala. Raba lesne biomase v industriji se po letih rasti od leta 2005 zmanjšuje. Glavni vzrok je zaprtje proizvodnje celuloze v podjetju Vipap. Leta 2007 je bila poraba lesne biomase za 5,6 % nižja kot leta 2000. Spremljanje porabe lesne biomase je problematično zlasti v gospodinjstvih, saj se veliko lesa proda na sivem trgu ali pa ga lastniki gozdov porabijo sami (73 % gozdov je v zasebni lasti (ZGS, 2008)). Raba lesne biomase je z vidika emisij CO2 obnovljiv vir energije, saj se jo obravnava kot CO2 nevtralno gorivo. Za emisije ostalih snovi lesna biomasa ni okoljsko nevtralno gorivo. Zlasti je raba lesne biomase problematična, ko se uporablja v starih kotlih s slabimi pogoji za zgorevanje, saj se sproščajo velike emisije hlapnih organskih spojin, iz katerih nastaja prizemni ozon, ter prašnih delcev. Novi kotli na lesno biomaso emitirajo občutno nižje emisije zgoraj omenjenih snovi. Raba lesne biomase se bo v prihodnje še povečevala, saj je to domači energetski vir, ki ne prispeva k emisijam CO2. Seveda je potrebno ta vir izrabljati smotrno, saj se ga uporablja tudi v druge namene, npr. gradbeništvo, pohištvena industrija, itd. Nakup novih sodobnih kotlov na lesno biomaso spodbujata Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije Ministrstva za okolje in prostor ter Ekološki sklad RS. V procesu sprejemanja je tudi Operativni program energetske izrabe lesne biomase za obdobje 2007-2013, cilj katerega je povečanje energetske izrabe lesne biomase. Program identificira glavne ovire za večjo porabo lesne biomase in vsebuje glavne mehanizme za odpravo ovir ter dosego cilja. Izvedba programa bo prispevala k povečanju porabe lesne biomase za 3,4 PJ. Lesna biomasa se trenutno v daleč največji meri uporablja za proizvodnjo toplote.

Drugi najpomembnejši obnovljiv vir v Sloveniji je hidroenergija. Proizvodnja električne energije iz vodne energije je bila leta 2007 za 9 % nižja kot leta 2006 in za 15 % nižja kot leta 2000. To je posledica tega, da je bila v letu 2007 vodnatost rek nizka. Enako velja za leti 2002 in 2003. Proizvodne kapacitete so se v obdobju 2000-2007 povečale za 18 % na račun obnov velikih hidroelektrarn in izgradnje HE Boštanj ter gradnje in obnov malih hidroelektrarn. Leta 2002 se je začela gradnja verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Veriga petih HE naj bi bila končana do leta 2018. Skupna proizvodnja električne energije bo znašala 720 GWh. V pripravi so tudi drugi projekti za izkoriščanje vodnega potenciala: HE na srednji Savi, HE na Muri, itd.

Ostali obnovljivi viri, ki se uporabljajo v Sloveniji so: odlagališčni plin, plin iz čistilnih naprav ter ostali bioplini, ki sodijo med biopline, geotermalna energija, solarna energija ter biogoriva. Raba bioplina se je v obdobju 2000-2007 povečala za 229 % zlasti na račun zajema odlagališčnega plina in njegove energetske izrabe, kakor je zahtevano v uredbi o odlaganju odpadkov na odlagališča ter prej v pravilniku o odlaganju odpadkov, ter izjemnega povečanja izrabe bioplina v kmetijstvu, ki se je v letu 2007 povečala za skoraj 800 %. V letu 2007 se je močno povečala tudi raba tekočih biogoriv v prometu. Podatki o rabi tekočih biogoriv so na voljo iz dveh virov. Poleg SURS-a podatke zbira in objavlja tudi Ministrstvo za okolje in prostor, ki je v skladu z direktivo 2003/30/ES o pospeševanje uporabe biogoriv ter drugih alternativnih virov goriv v prometu dolžno poročati Evropski komisiji. Za leto 2007 je podatek MOP-a višji za 0,8 ktoe oziroma 6 % od podatka SURS-a, leta 2006 pa je bila razlika občutno višja. Zato se pojavijo tudi velike razlike v rasti porabe tega goriva v letu 2007. Na podlagi podatka SURS je bila rast več kot 550 %, na podlagi podatka MOP-a pa približno 220 %. Sledijo viri, ki jih statistični urad ne spremlja, v pripravi kazalca pa so upoštevane ocene, ki so bile pridobljene v okviru projekta EurObserver, ki ga v Sloveniji izvaja Center za energetsko učinkovitost, Institut »Jožef Stefan«. Raba geotermalne energije je po oceni leta 2007 znašala 17,6 ktoe, kar predstavlja nekaj več kot 2 % celotne rabe obnovljivih virov v Sloveniji. V zadnjih letih je opazen visok porast rabe toplotnih črpalk, statistična obravnava katerih pa tudi na EU nivoju še ni čisto dorečena. Geotermalna energija se uporablja za proizvodnjo toplote, v največji meri v zdraviliščih. Sončna energija se v največji meri uporablja za segrevanje sanitarne vode (ocena za leto 2007 7,46 ktoe), medtem ko je proizvednja električne energije prispevala 0,05 ktoe. Fotovoltaika je v zadnjih letih v velikem porastu na kar je pomembno vplivala sprememba glede fiksnih odkupnih cen električne energije od kvalificiranih proizvajalcev.

Večja raba obnovljivih virov je spodbujena z različnimi mehanizmi. Investicije v nove naprave spodbujata Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije s subvencijami ter Ekološki sklad RS z ugodnimi krediti in subvencijami. Večje izkoriščanje obnovljivih virov za proizvodnjo električne energije spodbujajo fiksne odkupne cene za kvalificirane proizvajalce. Raba biogoriv je spodbujena s tem, da so oproščene trošarine, poleg tega pa morajo distributerji tekočih pogonskih goriv dosegati cilje, ki so določeni v Uredbi o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil (Ur. l. RS, št. 103/2007).

V EU-27 je leta 2006 raba obnovljivih virov predstavljala 7,1 % skupne rabe energije. Glede na leto 2000 je raba porasla za 30 %. Raba obnovljivih virov v EU-27 je po državah zelo različna, saj je odvisna od naravnih danosti. V EU-27 prevladuje raba lesne biomase (52 %), sledijo hidroenergija (21 %), komunalni odpadki (8 %), vetrna energija (6 %), geotermalna energija (4 %), biogoriva (5 %), bioplin (4 %) ter solarna energija (1 %).


Podatki za Slovenijo:

Izvorna baza podatkov: Podatki za obdobje 1992-2002 so bili pridobljeni iz izpolnjenih vprašalnikov, ki so bili s strani SURS-a posredovani EUROSTAT-u (Skupni vprašalnik - Joint Annual Questionnaire). Podatki po letu 2002 so bili pridobljeni na spletni strani SURS-a v spletni aplikaciji SI-STAT (Okolje in naravni viri > Obnovljivi viri in odpadki > Poraba obnovljivih virov energije in odpadkov, Slovenija, letno). Za izračun deleža OVE v skupni porabi energije je bila uporabljena skupna poraba energije iz kazalca EN16 Skupna raba energije po gorivih. Za rabo solarne energije in geotermalne energije je bil uporabljen podatek EurObserv'ER, za rabo biogoriv pa podatek Ministrstva za okolje in prostor.
- Podatki za EU-25 so bili pridobljeni na spletni strani EUROSTAT-a pod rubriko »Environment and energy«. Uporabljeni so bili podatki za rabo posameznih obnovljivih virov: solar energy 5530 gross inland consumption 100900 + biomass and waste 5540 gross inland consumption 100900 + geothermal energy 5550 gross inland consumption 100900 + hydropower 5510 gross inland consumption 100900 + wind energy 5520 gross inland consumption 100900. Pri izračunu deleža OVE je bil kot imenovalec uporabljen sektor 100900 »Gross inland consumption«.

Skrbnik podatkov je Statistični urad RS (Ivo Eržen), IJS (geotermalna energija in solarna energija – Polona Lah), MOP (biogoriva - Mirko Bizjak) oziroma EUROSTAT

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi.

Metodologija obdelave podatkov: Povprečne letne rasti so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100
Za izračun deleža OVE v skupni rabi energije, je bila skupna raba energije imenovalec, števec pa je bila skupna raba OVE.

Informacije o kakovosti:
o Prednosti:
o Zanesljivost: Zanesljivost podatkov je omejena, saj je raba lesne biomase, ki predstavlja najpomembnejši obnovljiv vir ocenjena vsake pet let in tako ne omogoča spremljanja trenda porabe lesne biomase. Poleg tega statistični urad ne spremlja rabe solarne energije in geotermalne energije. Podatki za obdobje 1992-1999 in 2000-2005 niso primerljivi zaradi različne ocene o porabi lesne biomase.
o Ocena: Primernost: 1; Točnost: 2; Časovna primerljivost: 2; Prostorska primerljivost: 1

Reference:
- MOP, 2006: Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012
- EEA, 2007: EN29 Renewable Energy
- MOP, 2008: Raba biogoriv v transportnem sektorju v Republiki Sloveniji v letu 2007, poročilo
- EurObserv'ER, 2007: Barometri za toploto iz sonca, fotovoltaiko in geotermalno energijo.
- Resolucija o Nacionalnem energetskem programu (Ur. l. RS št. 57/2004)
- Renewable Energy Road Map: Renewable energies in the 21st century: building a more sustainable future (COM(2006) 848 – final)
- IBE, 2005: Indikativni razvojni načrt energetskega sektorja;
- ZGS, 2008: Poročilo ZGS o gozdovih Slovenije za leto 2007, Zavod za gozdove Slovenije;


TWITTER