Raba obnovljivih virov zajema rabo solarne energije, biomase (les, bioplin, biogoriva) in odpadkov, geotermalne energije, vodne energije in vetrne energije. Statistični urad RS spremlja rabo vodne energije, biomase (les, lesni odpadki, drugi obnovljivi odpadki), bioplina ter industrijskih in komunalnih odpadkov.

Delež obnovljivih virov energije v skupni rabi energije je bil izračunan kot kvocient rabe obnovljivih virov energije in skupne rabe energije v določenem letu.

Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež obnovljivih virov energije) ali absolutnih enotah (raba obnovljivih virov energije). Za prikaz v absolutnih enotah se uporablja tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe).

Raba obnovljivih virov energije ima na okolje manjši vpliv kot raba fosilnih goriv oziroma jedrske energije. Spremljanje deleža obnovljivih virov daje indikacijo v katero smer se giblje skupna poraba energije – okolju prijazno ali ne. Seveda se je tudi pri obnovljivih virih potrebno zavedati, da vpliv na okolje obstaja in je seveda odvisen od samega vira. Postavitev hidroelektrarne zahteva velik poseg v prostor, vpliva na ekosisteme, hidrologijo, enako velja za vetrne elektrarne. Z vidika emisij so sporne sežigalnice odpadkov. Proizvodnja biogoriv je lahko sporna zaradi rabe pesticidov, itd. Zato je v procesu načrtovanja rabe obnovljivih virov potrebna velika pozornost, da se negativne učinke zmanjša na minimalno možno mero.

Raba obnovljivih virov je leta 2007 predstavljala 10,0 % skupne rabe energije, kar je 0,5 odstotne točke manj kot leta 2006. V obdobju 2000-2007 se je raba obnovljivih virov energije v povprečju zmanjševala z 1,0 % letno, medtem ko je skupna raba energije v povprečju rasla z 2,1 %. Zato se je delež obnovljivih virov energije v skupni rabi zmanjšal z 12,4 % na 10,0 %. To predstavlja oddaljevanje od zastavljenega cilja v Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu, ki znaša 12 % leta 2010. Statistika o rabi obnovljivih virov energije pred letom 2000 temelji na drugačni (nižji) oceni o rabi lesne biomase, zato podatki za obdobji 1992-1999 in po letu 2000 med seboj niso primerljivi.

Lesna in druga trdna biomasa s približno 60 % predstavlja najpomembnejši obnovljiv vir energije v Sloveniji, kar je glede na visoko pokritost z gozdovi, leta 2007 58,4 % (ZGS, 2008), pričakovano. Biomasa zajema les in lesne odpadke, črni lug, kostno moko in maščobe ter papirni mulj. Največ lesne biomase se porabi v gospodinjstvih (leta 2007 76 %), sledi industrija z 19 %. Preostanek lesne biomase se porabi v transformacijah v približno enakih deležih v termoelektrarnah, industrijskih enotah soproizvodnje električne energije in toplote ter v toplarnah. Raba lesne biomase v gospodinjstvih je enaka od leta 2002, ko je bil izveden zadnji popis rabe energije v gospodinjstvih. Zaradi visokih cen kurilnega olja v zadnjih letih, se je število gospodinjstev, ki za gorivo uporablja lesno biomaso zagotovo povečalo, po drugi strani pa se je zaradi inštalacije modernih kotlov na lesno biomaso učinkovitost rabe lesne biomase tudi povečala. Raba lesne biomase v industriji se po letih rasti od leta 2005 zmanjšuje. Glavni vzrok je zaprtje proizvodnje celuloze v podjetju Vipap. Leta 2007 je bila poraba lesne biomase za 5,6 % nižja kot leta 2000. Spremljanje porabe lesne biomase je problematično zlasti v gospodinjstvih, saj se veliko lesa proda na sivem trgu ali pa ga lastniki gozdov porabijo sami (73 % gozdov je v zasebni lasti (ZGS, 2008)). Raba lesne biomase je z vidika emisij CO₂ obnovljiv vir energije, saj se jo obravnava kot CO₂ nevtralno gorivo. Za emisije ostalih snovi lesna biomasa ni okoljsko nevtralno gorivo. Zlasti je raba lesne biomase problematična, ko se uporablja v starih kotlih s slabimi pogoji za zgorevanje, saj se sproščajo velike emisije hlapnih organskih spojin, iz katerih nastaja prizemni ozon, ter prašnih delcev. Novi kotli na lesno biomaso emitirajo občutno nižje emisije zgoraj omenjenih snovi. Raba lesne biomase se bo v prihodnje še povečevala, saj je to domači energetski vir, ki ne prispeva k emisijam CO₂. Seveda je potrebno ta vir izrabljati smotrno, saj se ga uporablja tudi v druge namene, npr. gradbeništvo, pohištvena industrija, itd. Nakup novih sodobnih kotlov na lesno biomaso spodbujata Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije Ministrstva za okolje in prostor ter Ekološki sklad RS. V procesu sprejemanja je tudi Operativni program energetske izrabe lesne biomase za obdobje 2007-2013, cilj katerega je povečanje energetske izrabe lesne biomase. Program identificira glavne ovire za večjo porabo lesne biomase in vsebuje glavne mehanizme za odpravo ovir ter dosego cilja. Izvedba programa bo prispevala k povečanju porabe lesne biomase za 3,4 PJ. Lesna biomasa se trenutno v daleč največji meri uporablja za proizvodnjo toplote.

Drugi najpomembnejši obnovljiv vir v Sloveniji je hidroenergija. Proizvodnja električne energije iz vodne energije je bila leta 2007 za 9 % nižja kot leta 2006 in za 15 % nižja kot leta 2000. To je posledica tega, da je bila v letu 2007 vodnatost rek nizka. Enako velja za leti 2002 in 2003. Proizvodne kapacitete so se v obdobju 2000-2007 povečale za 18 % na račun obnov velikih hidroelektrarn in izgradnje HE Boštanj ter gradnje in obnov malih hidroelektrarn. Leta 2002 se je začela gradnja verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Veriga petih HE naj bi bila končana do leta 2018. Skupna proizvodnja električne energije bo znašala 720 GWh. V pripravi so tudi drugi projekti za izkoriščanje vodnega potenciala: HE na srednji Savi, HE na Muri, itd.

Ostali obnovljivi viri, ki se uporabljajo v Sloveniji so: odlagališčni plin, plin iz čistilnih naprav ter ostali bioplini, ki sodijo med biopline, geotermalna energija, solarna energija ter biogoriva. Raba bioplina se je v obdobju 2000-2007 povečala za 229 % zlasti na račun zajema odlagališčnega plina in njegove energetske izrabe, kakor je zahtevano v uredbi o odlaganju odpadkov na odlagališča ter prej v pravilniku o odlaganju odpadkov, ter izjemnega povečanja izrabe bioplina v kmetijstvu, ki se je v letu 2007 povečala za skoraj 800 %. V letu 2007 se je močno povečala tudi raba tekočih biogoriv v prometu. Podatki o rabi tekočih biogoriv so na voljo iz dveh virov. Poleg SURS-a podatke zbira in objavlja tudi Ministrstvo za okolje in prostor, ki je v skladu z direktivo 2003/30/ES o pospeševanje uporabe biogoriv ter drugih alternativnih virov goriv v prometu dolžno poročati Evropski komisiji. Za leto 2007 je podatek MOP-a višji za 0,8 ktoe oziroma 6 % od podatka SURS-a, leta 2006 pa je bila razlika občutno višja. Zato se pojavijo tudi velike razlike v rasti porabe tega goriva v letu 2007. Na podlagi podatka SURS je bila rast več kot 550 %, na podlagi podatka MOP-a pa približno 220 %. Sledijo viri, ki jih statistični urad ne spremlja, v pripravi kazalca pa so upoštevane ocene, ki so bile pridobljene v okviru projekta EurObserver, ki ga v Sloveniji izvaja Center za energetsko učinkovitost, Institut »Jožef Stefan«. Raba geotermalne energije je po oceni leta 2007 znašala 17,6 ktoe, kar predstavlja nekaj več kot 2 % celotne rabe obnovljivih virov v Sloveniji. V zadnjih letih je opazen visok porast rabe toplotnih črpalk, statistična obravnava katerih pa tudi na EU nivoju še ni čisto dorečena. Geotermalna energija se uporablja za proizvodnjo toplote, v največji meri v zdraviliščih. Sončna energija se v največji meri uporablja za segrevanje sanitarne vode (ocena za leto 2007 7,46 ktoe), medtem ko je proizvednja električne energije prispevala 0,05 ktoe. Fotovoltaika je v zadnjih letih v velikem porastu na kar je pomembno vplivala sprememba glede fiksnih odkupnih cen električne energije od kvalificiranih proizvajalcev.

Večja raba obnovljivih virov je spodbujena z različnimi mehanizmi. Investicije v nove naprave spodbujata Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije s subvencijami ter Ekološki sklad RS z ugodnimi krediti in subvencijami. Večje izkoriščanje obnovljivih virov za proizvodnjo električne energije spodbujajo fiksne odkupne cene za kvalificirane proizvajalce. Raba biogoriv je spodbujena s tem, da so oproščene trošarine, poleg tega pa morajo distributerji tekočih pogonskih goriv dosegati cilje, ki so določeni v Uredbi o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil (Ur. l. RS, št. 103/2007).

V EU-27 je leta 2006 raba obnovljivih virov predstavljala 7,1 % skupne rabe energije. Glede na leto 2000 je raba porasla za 30 %. Raba obnovljivih virov v EU-27 je po državah zelo različna, saj je odvisna od naravnih danosti. V EU-27 prevladuje raba lesne biomase (52 %), sledijo hidroenergija (21 %), komunalni odpadki (8 %), vetrna energija (6 %), geotermalna energija (4 %), biogoriva (5 %), bioplin (4 %) ter solarna energija (1 %).