KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Delež obnovljivih
virov v skupni rabi energije je leta 2013 znašal 16,6 %. Glede na leto prej se
je povečal tako zaradi višje rabe OVE kot tudi zaradi zmanjšanja skupne rabe
energije. Ciljni delež iz leta 2010 je bil presežen. Delež biogoriv v prometu
je bil občutno nižji od cilja za leto 2013.


Kazalec prikazuje rabo obnovljivih virov v Sloveniji, ki zajema rabo sončne energije, biomase (les, bioplin, biogoriva) in obnovljivih frakcij odpadkov, geotermalne, vodne in vetrne energije.

Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež obnovljivih virov energije) ali absolutnih enotah (raba obnovljivih virov energije). Za prikaz v absolutnih enotah se uporablja tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe).


Grafi

Slika EN18-1: Struktura oskrbe z obnovljivimi viri energije v Sloveniji leta 2013
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2014; Institut Jožef Stefan, 2014.

Prikaži podatke
2013
Bioplin [%] 3
HE [%] 35
Geotermalna energija [%] 3
Sončna energ. [%] 2
Tekoča biogoriva [%] 5
Slika EN18-2: Gibanje skupne rabe energije, rabe OVE in deleža OVE v skupni rabi glede na leto 2000
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2014, Institut Jožef Stefan, 2014.

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Raba OVE (SURS) ktoe 785 772 715 714 822 774 770 737 853 1004
Skupna raba energije ktoe 6394 6665 6730 6823 7030 7207 7220 7233 7650 7012
Delež OVE (SURS) % 12 12 11 10 12 11 11 10 11 14
Raba OVE (SURS) Indeks (2000 = 100) 100 98 91 91 105 99 98 94 109 128
Skupna raba energije Indeks (2000 = 100) 100 104 105 107 110 113 113 113 120 110
Delež OVE (SURS) Indeks (2000 = 100) 100 94 87 85 95 87 87 83 91 117
2010 2011 2012 2013
Raba OVE (SURS) ktoe 1045 983 1034 1129
Skupna raba energije ktoe 7136 7231 6981 6797
Delež OVE (SURS) % 15 14 15 17
Raba OVE (SURS) Indeks (2000 = 100) 133 125 132 144
Skupna raba energije Indeks (2000 = 100) 112 113 109 106
Delež OVE (SURS) Indeks (2000 = 100) 119 111 121 135
Slika EN18-3: Raba obnovljivih virov energije
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2014, Institut Jožef Stefan, 2014.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 - 2000
Les in druga trdna biomasa ktoe 236.7 264.3 263.2 262.9 262.7 262.6 262.8 230.2 451.4
Bioplin ktoe 0 0 0 0 0 0 0 3.7 3.6
HE ktoe 293.4 259.8 292.3 278.6 315.3 265.9 296.6 321.5 329.7
Geotermalna energija ktoe np np np np np np np np np
Sončna energ. ktoe np np np np np np np np np
Tekoča biogoriva ktoe np np np np np np np np np
Skupaj ktoe 530.2 524 555.5 541.5 578 528.5 559.4 555.4 784.7
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 - 2009
Les in druga trdna biomasa ktoe 441.2 425.5 453.8 463.4 469.5 448.7 430.2 468.7 529.7
Bioplin ktoe 4.3 5.1 5.8 6.6 6.8 8.4 11.9 14.1 22.4
HE ktoe 326.4 284.9 254.3 352 297.6 308.8 280.8 345.5 405.2
Geotermalna energija ktoe np np np np np np np np 8
Sončna energ. ktoe np np np np np np np np 8.1
Tekoča biogoriva ktoe np np np np np 4.1 13.8 24.6 30.4
Skupaj ktoe 772 715.5 713.9 822.1 773.9 770 736.8 852.9 1003.8
2010 2011 2012 2013
Les in druga trdna biomasa ktoe 543.2 559.4 551.4 571.5
Bioplin ktoe 30.4 36 38.1 34.7
HE ktoe 387.9 306 334.7 396.6
Geotermalna energija ktoe 28.9 31.3 34.6 38.4
Sončna energ. ktoe 9.4 14.5 23.4 28.1
Tekoča biogoriva ktoe 45.7 36.3 52 60.1
Skupaj ktoe 1045.5 983.5 1034.3 1129.4
Slika EN18-4: Delež obnovljivih virov v skupni rabi energije za EU-28 leta 2012
Viri: 

Evropski statistični urad, 2014.

Prikaži podatke
2012
Bioplin [%] 7
HE [%] 16
Geotermalna energija [%] 3
Sončna energ. [%] 5
Tekoča biogoriva [%] 9
Slika EN18-5: Delež obnovljivih virov v skupni rabi energije za EU-28 leta 2012
Viri: 

Evropski statistični urad, 2014.

Prikaži podatke
EU-28 EU-15 NMS 10 - Švedska Latvija Avstrija Finska Danska Portugalska
2000 % 5.645 5.606 4.852 30.147 30.822 22.686 23.905 9.104 14.868
2012 % 10.955 11.101 9.475 37.174 36.394 30.051 29.175 23.333 19.789
Litva SLOVENIJA Romunija Estonija Italija Španija Hrvaška Nemčija Bolgarija Grčija
2000 % 9.551 12.209 11.025 10.3 5.805 5.512 11.231 2.608 4.192 4.958
2012 % 16.395 14.842 14.668 14.075 12.766 12.551 12.131 10.355 8.924 8.872
Poljska Francija Slovaška Madžarska Češka rep. Belgija Irska Ciper Nizozemska Velika Britanija
2000 % 4.272 6.136 2.667 3.282 3.254 1.079 1.644 1.903 1.651 0.982
2012 % 8.802 8.161 8.135 7.513 7.502 5.936 5.931 5.141 4.275 4.145
Luksemburg
2000 % 1.069
2012 % 3.098

Cilji

Za cilje za leto 2020
glej kazalec EN24 Delež obnovljivih virov v končni rabi energije


Raba obnovljivih virov energije je leta 2013 znašala 1.129
ktoe, kar je 9,2 % več kot leto prej. Največji delež je imel les in druga trdna
biomasa s 50,6 %, drugi najpomembnejši vir je vodna energija s 35,1 %. Ostali
viri so: tekoča biogoriva s 5,3 %, geotermalna energija s 3,4 %, bioplin s
3,1 % ter sončna energija z 2,5 % (Slika EN 18-1).

Visoka rabe lesne biomase je glede na veliko pokritost z
gozdovi, 58,4 % leta 2011 (ZGS, 2012), pričakovana in smotrna. Poleg lesa trdna
biomasa zajema tudi kostno moko in maščobe, papirni mulj ter lužnico, ki se
uporabljajo v industriji. Les je leta 2013 predstavljal 99 % rabe trdne
biomase. Največ trdne biomase se porabi v gospodinjstvih (leta 2013 472 ktoe),
sledita industrija z 48 ktoe in transformacije s 45 ktoe. SURS rabe lesne
biomase v ostali rabi (storitve in kmetijstvo) ne spremlja, zato je raba v
Sloveniji podcenjena. Leta 2009 se je raba v gospodinjstvih močno povečala
glede na predhodna leta. Povečanje je zlasti posledica izboljšanja metodologije
spremljanja rabe lesne biomase v gospodinjstvih. V obdobju 2002-2008 je bila
raba konstanta, leta 2009 pa se je, na podlagi rezultatov ankete o porabi
energije v gospodinjstvih, izdelal model s katerim se vsako leto oceni raba
lesne biomase. Od leta 2009 dalje se raba lesne biomase v gospodinjstvih
povečuje, kar lahko pripišemo številnim dejavnikom: višje cene kurilnega olja,
gospodarska kriza, spodbujanje nakupa kotlov na les ter visokega deleža
lastnikov gozdov med prebivalci Slovenije . V industriji se je raba biomase po
letih rasti od leta 2005 zmanjševala. Glavni vzrok je zaprtje proizvodnje
celuloze v podjetju Vipap ter tudi propadanje lesno predelovalne industrije.
Leta 2013 se je raba povečala za 19 %, vendar je bila glede na leto 2000
še vedno nižja za 27 %. V transformacijah se je raba lesne biomase
povečala. Leta 2013 je bila za 121 % višja kot leta 2000. Znatno se je povečala
leta 2008, ko so začele les uporabljati tudi velike termoelektrarne TEŠ, TET in
TE-TOL. V letih 2009-2013 je les od velikih TE uporabljala le TE-TOL. Narašča
tudi poraba lesa v daljinskem ogrevanju, saj se zaradi spodbud Ministrstva
pristojnega za energijo povečuje število manjših sistemov na lesno biomaso.

Spremljanje rabe lesne biomase je problematično zlasti v gospodinjstvih,
saj se veliko lesa proda na sivem trgu ali pa ga lastniki gozdov porabijo sami
(75 % gozdov je v zasebni lasti (ZGS, 2012)), in ostali rabi, kjer je raba
energije izračunana kot ostanek. Raba lesne biomase je z vidika izpustov CO2
obravnavana kot CO2 nevtralno gorivo. Za izpuste ostalih snovi lesna biomasa ni
okoljsko nevtralno gorivo. Zlasti je problematična njena raba v starih kotlih s
slabimi pogoji za zgorevanje, kjer se poleg prašnih delcev sproščajo tudi
velike količine hlapnih organskih spojin, iz katerih nastaja prizemni ozon.
Nepopolno zgorevanje lesa je tudi pomemben vir črnega ogljika. Novi kotli na
lesno biomaso imajo občutno nižje izpuste zgoraj omenjenih snovi, najbolj
optimalna pa je raba lesne biomase v sistemih daljinskega ogrevanja. Raba lesne
biomase se bo v prihodnje še povečevala, saj je to domači energetski vir, ki ne
prispeva k izpustom CO2, poleg tega je Slovenija zavezana povečanju deleža OVE.
Seveda je potrebno ta vir izrabljati smotrno, saj se ga uporablja tudi v druge
namene, npr. gradbeništvo, pohištvena industrija, itd. Lesna biomasa se
trenutno v daleč največji meri uporablja za proizvodnjo toplote, kar je
smiselno, saj je tu možno dosegati višje izkoristke kot pri proizvodnji
električne energije. Visoki izkoristki so dosegljivi tudi v soproizvodnji
električne energije in toplote.

Drugi najpomembnejši obnovljiv vir v Sloveniji je
hidroenergija. Proizvodnja električne energije iz vodne energije je leta 2013
znašala 4.613 GWh (brez črpalne HE), kar je za 18,5 % več kot leto prej.
Proizvodne kapacitete so se v obdobju 2000-2013 povečale za 30 % na račun obnov
velikih hidroelektrarn in izgradnje novih (HE Boštanj, HE Blanca, HE Krško) ter
gradenj in obnov malih hidroelektrarn. Do leta 2019 naj bi bile zgrajeni še
zadnji dve iz verige šestih hidroelektrarn na spodnji Savi. Skupna proizvodnja
električne energije petih HE brez HE Vrhovo, ki je bila zgrajena že leta 1993,
bo znašala 720 GWh. V pripravi so tudi drugi projekti za izkoriščanje vodnega
potenciala: HE na srednji Savi, HE na Muri, idr. Na proizvodnjo hidroelektrarn
ima velik vpliv hidrologija, ki se v zadnjih letih v povprečju slabša.  Leta 2013 je bila hidrološka situacija ugodna.
Obratovalne ure so znašale 4122 h, kar je 7 % več od povprečja
zadnjih petnajstih let.

Ostali obnovljivi viri, ki se uporabljajo v Sloveniji so: bioplini
(odlagališčni plin, plin iz čistilnih naprav ter ostali bioplini - bioplinske
naprave v kmetijstvu), geotermalna energija, sončna energija ter tekoča biogoriva.
Raba bioplina se je v obdobju 2000-2012 povečala za 951 %. Zlasti je bila
velika rast opazna po letu 2008. Leta 2013 se je raba bioplina prvič zmanjšala,
in sicer za 8,9 %, kar lahko pripišemo zaostritvi glede uporabe vhodnih
substratov. Raba tekočih biogoriv v prometu se pojavi leta 2006 in do leta 2010
narašča. V letu 2011 se je raba zmanjšala za 20,7 %. V letih 2012 in 2013 se je
rast nadaljevala. Leta 2013 je znašala 15,6 %. Raba geotermalne (toplotne
črpalke) in sončne energije (sprejemniki sončne energije) v gospodinjstvih je bila
v statistiko dodana leta 2009, leta 2010 pa še neposredna raba geotermalne
energije v ostali rabi (zdravilišča, kmetijstvo). Poleg tega statistika
spremlja tudi proizvodnjo električne energije v sončnih elektrarnah. Raba
sončne energije s termičnimi sprejemniki sončne energije je bila leta 2013 za 3
% višja kot leto prej. Narašča tudi proizvodnja električne energije v sončnih
elektrarnah (za 32 % glede na leto 2012). Skupna raba geotermalne energije se
je leta 2013 povečala za 11 %, zlasti na račun toplotnih črpalk.

Raba obnovljivih virov je leta 2013 predstavljala 16,6 %
skupne rabe energije. S tem je bil cilj za leto 2010 v višini 12 % presežen.
Cilj je bil presežen že leta 2009. Na doseganje cilja je poleg povečanja rabe
obnovljivih virov in izboljšanja statističnega spremljanja njihove rabe močno
vplivalo tudi zmanjšanje skupne rabe energije kot posledica gospodarske krize
in izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije (za več glej kazalec EN16 Skupna
raba energije po gorivih in EN10 Raba končne energije po sektorjih).

Delež biogoriv v gorivih za transport se je leta 2013
povečal glede na predhodno leto in je znašal 3,1 %. To je občutno manj od cilja
za to leto v višini 6,5 %. Občutno nižji deleži od cilja so bili tudi v
preteklih letih. Ukinitev oprostitve trošarin na biogoriva, ki so primešana
fosilnim gorivom leta 2014, bo doseganje ciljev še otežila.

Večja raba obnovljivih virov je spodbujena z različnimi
mehanizmi. Investicije v nove naprave spodbuja Ekološki sklad RS z ugodnimi
krediti in subvencijami ter tudi veliki zavezanci po Uredbi o zagotavljanju
prihrankov energije pri končnih odjemalcih. Rabo lesne biomase in geotermalne
energije v sistemih daljinskega ogrevanja spodbuja ministrstvo pristojno za
energijo. Proizvodnjo električne energije iz OVE spodbuja podporna shema za
proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (za več
informacij glej kazalec EN19 Proizvodnja električne energije iz OVE). Raba
biogoriv je spodbujena s tem, da so oproščena trošarine, vendar od leta 2014
naprej samo 100 % biogoriva, ne več primešana, poleg tega pa morajo
distributerji tekočih pogonskih goriv dosegati cilje, ki so določeni v Uredbi o
pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih
vozil (Ur. l. RS, št. 103/07). Z namenom spodbujanja rabe obnovljivih virov
energije, da bo dosežen ciljni delež OVE v bruto rabi končne energije, je bil
leta 2010 sprejet Akcijski načrt za obnovljivo energijo (za več glej kazalec
EN24 Delež obnovljivih v bruto rabi končne energije).

V EU-28 je leta 2012 raba obnovljivih virov predstavljala
11,0 % skupne rabe energije. Glede na leto 2000 se je delež povečal za 5,3
odstotne točke, raba OVE pa za 89 %. Raba obnovljivih virov v EU-28 je po
državah zelo različna, saj je odvisna od naravnih danosti. Najvišji delež
obnovljivih virov v skupni rabi energije je leta 2012 imela Švedska s 37 %,
najnižjega pa Malta z 1 %. Med obnovljivimi viri v EU-28 močno prevladuje lesna
biomasa (47 %), sledijo hidroenergija (16 %), vetrna energija (10 %),
tekoča biogoriva (9 %), bioplin (7 %), sončna energija (5 %), obnovljive
frakcije komunalnih odpadkov (5 %) ter geotermalna energija (3 %). V obdobju 2000-2012
se je najbolj povečala raba lesne biomase, sledijo vetrna energija in tekoča
biogoriva. Nižja je bila le raba vodne energije zaradi slabših hidrološki
razmer.


Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu
(ReNEP, Ur.l.RS, št. 57/04), Direktivi 2009/28/ES o spodbujanju uporabe
energije iz obnovljivih virov ter Uredbi o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih
obnovljivih goriv za pogon motornih vozil
(Ur.l.RS, št. 103/07).
Izvorna baza podatkov: - Skupni vprašalnik - EUROSTAT (1992-2002) ter
EUROSTAT > Environment and energy.

- Spletna aplikacija SI-STAT > Okolje in
naravni viri > Obnovljivi viri in odpadki > Poraba obnovljivih virov
energije in odpadkov, Slovenija, letno (po letu 2002).
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS (Jože Zalar), oziroma EUROSTAT.
Datum zajema podatkov za kazalec: 19.11.2014
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na
letni osnovi. Podatki za obdobje 1992-2002 so bili pridobljeni iz izpolnjenih
vprašalnikov, ki so bili s strani SURS-a posredovani EUROSTAT-u (Skupni
vprašalnik - Joint Annual Questionnaire).

Podatki po letu 2002 so bili pridobljeni na
spletni strani SURS-a v spletni aplikaciji SI-STAT (Okolje in naravni viri >
Obnovljivi viri in odpadki > Poraba obnovljivih virov energije in odpadkov,
Slovenija, letno). Statistični urad RS je v celotnem opazovanem obdobju
spremljal rabo vodne energije, biomase (les, lesni odpadki, drugi obnovljivi
odpadki), bioplina, industrijskih in komunalnih odpadkov. Raba lesa v
gospodinjstvih je bila pred letom 2009 ocenjena na podlagi rezultatov ankete o
porabi energije v gospodinjstvih, ki je bila izvedena v letih 1996 in 2003. V
vmesnih letih je bila uporabljena konstantna vrednost. Leta 2010 je bila
izvedena nova anketa, na podlagi njenih rezultatov pa je bil pripravljen model
rabe energije v gospodinjstvih, ki se sedaj uporablja za letni izračun rabe
obnovljivih virov energije (les, sončna energija in geotermalna energija) v
gospodinjstvih. Statistika ne zajema rabe obnovljivih virov energije za
proizvodnjo toplote v ostali rabi (storitveni sektor in kmetijstvo) z izjemo
neposredne rabe geotermalne energije. Za izračun deleža OVE v skupni rabi
energije je bila uporabljena skupna raba energije iz kazalca EN16.

Podatki za EU-28 so bili pridobljeni na spletni
strani EUROSTAT-a pod rubriko »Environment and energy«. Uporabljeni so bili
podatki za rabo posameznih obnovljivih virov znotraj kategorije renewable
energies 5500. Pri izračunu deleža OVE je bil kot imenovalec uporabljen sektor
100900 »Gross inland consumption«.

Metodologija obdelave podatkov:
Povprečne letne rasti so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število
let) –1] x 100.

Delež obnovljivih virov energije v skupni rabi
energije je izračunan kot količnik rabe obnovljivih virov energije in skupne
rabe energije v določenem letu.

Za izračun deleža OVE v skupni rabi energije, je
bila skupna raba energije imenovalec, števec pa je bila skupna raba OVE.

Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v
odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi
različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna
po formuli (nletos)-(nlani)=16 %-15 %=1 %t (npr. če je bila lansko leto rast 15
%, letos pa 16 %, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v
rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli
[(nletos/nlani)*100]-100=[(16 %/15 %)*100]-100=6,7 %, kjer je rast izražena v
odstotkih.

Geografska pokritost:

EU-15 sestavljajo stare članice EU: Avstrija,
Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija,
Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. EU-10 (NMS-10)
zajema članice, ki so se pridružile EU leta 2004 (Ciper, Češka, Estonija,
Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija). EU-28 zajema
EU-15 in EU-10 ter Romunijo, Bolgarijo in Hrvaško.

Informacije o kakovosti:

- Prednosti in slabosti kazalca: /

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):
Zanesljivost podatkov je omejena, saj je raba lesne biomase, ki predstavlja
najpomembnejši obnovljiv vir pred letom 2009 ocenjena vsakih pet let in tako ne
omogoča spremljanja trenda porabe lesne biomase. Poleg tega statistični urad
pred tem letom ni spremljal rabe sončne in geotermalne energije. Podatki za
obdobje 1992-1999 in po letu 2000 niso primerljivi zaradi različne ocene o
porabi lesne biomase.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):
Scenariji in projekcije niso na voljo.

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 =
podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 2

Časovna primerljivost: 3

Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

- EEA, 2007. EN29 Renewable Energy.

- MOP, 2009a. Operativni program zmanjševanja
emisij toplogrednih plinov do leta 2012.

- Nowak, 2009. The EU RES Directive and heat
pumps.

- Renewable Energy Road Map: Renewable energies in
the 21st century: building a more sustainable future (COM(2006) 848 – final).

- ZGS, 2012. Poročilo ZGS o gozdovih Slovenije za
leto 2011.

- MG, 2012. Akcijski načrt za obnovljive vire
energije za obdobje 2010-2020 (AN-OVE) Slovenija

 


Povezani kazalci


TWITTER