KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Skupna raba energije se je
leta 2012 zmanjšala za 3,4 odstotka in je najnižja po letu 2003. Najvišja raba
je bila dosežena leta 2008. Največji delež so imela tekoča goriva, sledijo jedrska
energija, trdna goriva, obnovljivi viri energije in plinasta goriva. Leta 2012 se
je povečal le delež obnovljivih virov energije, povprečna letna rast ostalih
goriv pa se je zmanjšala. Rast skupne rabe energije je v Sloveniji po letu 2000
višja kot v EU-27.


Skupna raba energije (za to količino se ponekod uporablja
tudi izraz oskrba z energijo oz. primarna raba energije) je količina energije,
ki je potrebna za zadostitev potreb po energiji v državi. Izračunana je kot
vsota celotne rabe energije v obliki trdnih, tekočih, plinastih goriv,
jedrskega goriva ter obnovljivih virov energije in neto uvoza električne
energije.


Grafi

Slika EN16-1: Skupna raba energije po gorivih
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2013; Institut Jožef Stefan, 2013.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Trdna goriva ktoe 1558.6 1467.7 1377.8 1407.3 1329.4 1415.7 1431.3 1308.1 1358.7 1450.2
Tekoča goriva ktoe 1631.2 1944.3 2100 2261.8 2656.8 2670.3 2443.3 2522.4 2392.1 2371.3
Plinasta goriva ktoe 615.3 614.6 629.7 745.8 728.5 794.8 821 853.7 825.3 849.7
Jedrska energija ktoe 1034.7 1030.8 1200.9 1245.2 1210.8 1307.7 1313.7 1223.6 1240.5 1369.8
OVE ktoe 529.7 523.4 555.4 542.4 579.4 529.4 560.4 554.8 787.7 776.3
Industrijski odpadki ktoe 0 0 0 0 0 0 0 0 0.3 0.2
Električna energija ktoe -155.9 -121.9 -166.3 -142 -142.8 -145.8 -165 -115 -113.6 -152.4
Skupna raba energije ktoe 5213.6 5458.9 5697.5 6060.5 6362.2 6572.1 6404.7 6347.4 6491 6665.1
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Trdna goriva ktoe 1548.2 1489.2 1538.2 1532.4 1569.1 1586.5 1528.8 1420.5 1453.7 1468.8
Tekoča goriva ktoe 2303.5 2333.5 2403.3 2453.3 2523.4 2479.3 2878.6 2504.3 2458.4 2502.5
Plinasta goriva ktoe 819.6 906.7 898.5 929 899.2 914.4 878.2 831.1 862.3 737.8
Jedrska energija ktoe 1440.4 1356.7 1422.4 1533.1 1445.6 1483.9 1634.5 1495.3 1474 1619.3
OVE ktoe 715.4 713.9 821.7 773.9 767.9 736.8 852.9 1008.1 1030.1 986.4
Industrijski odpadki ktoe 0.1 8.7 10.4 13 15.9 12.8 14.5 19.8 23.3 29.3
Električna energija ktoe -97.5 14.1 -65 -27.9 3.8 19.6 -137.5 -263 -179.9 -108.5
Skupna raba energije ktoe 6729.6 6822.8 7029.5 7206.7 7224.9 7233.3 7650 7016.1 7121.9 7235.7
2012
Trdna goriva ktoe 1394
Tekoča goriva ktoe 2450.6
Plinasta goriva ktoe 709.7
Jedrska energija ktoe 1440.4
OVE ktoe 1039.6
Industrijski odpadki ktoe 31.8
Električna energija ktoe -78.3
Skupna raba energije ktoe 6987.7
Slika EN16-2: Gibanje rabe energije po gorivih ter skupne rabe energije v obdobju 1992-2012
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2013, Institut Jožef Stefan, 2013.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Trdna goriva ktoe 1559 1468 1378 1407 1329 1416 1431 1308 1359 1450
Tekoča goriva ktoe 1631 1944 2100 2262 2657 2670 2443 2522 2392 2371
Plinasta goriva ktoe 615 615 630 746 729 795 821 854 825 850
Jedrska energija ktoe 1035 1031 1201 1245 1211 1308 1314 1224 1241 1370
OVE ktoe 530 523 555 542 579 529 560 555 788 776
Industrijski odpadki ktoe 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Električna energija ktoe -156 -122 -166 -142 -143 -146 -165 -115 -114 -152
Skupna raba energije ktoe 5214 5459 5698 6060 6362 6572 6405 6347 6491 6665
Trdna goriva Indeks (1992 = 100) 100 94 88 90 85 91 92 84 87 93
Tekoča goriva Indeks (1992 = 100) 100 119 129 139 163 164 150 155 147 145
Plinasta goriva Indeks (1992 = 100) 100 100 102 121 118 129 133 139 134 138
Jedrska energija Indeks (1992 = 100) 100 100 116 120 117 126 127 118 120 132
OVE Indeks (1992 = 100) 100 99 105 102 109 100 106 105 149 147
Skupna raba energije Indeks (1992 = 100) 100 105 109 116 122 126 123 122 125 128
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Trdna goriva ktoe 1548 1489 1538 1532 1569 1587 1529 1420 1454 1469
Tekoča goriva ktoe 2303 2333 2403 2453 2523 2479 2879 2504 2458 2502
Plinasta goriva ktoe 820 907 899 929 899 914 878 831 862 738
Jedrska energija ktoe 1440 1357 1422 1533 1446 1484 1634 1495 1474 1619
OVE ktoe 715 714 822 774 768 737 853 1008 1030 986
Industrijski odpadki ktoe 0 9 10 13 16 13 15 20 23 29
Električna energija ktoe -98 14 -65 -28 4 20 -138 -263 -180 -109
Skupna raba energije ktoe 6730 6823 7030 7207 7225 7233 7650 7016 7122 7236
Trdna goriva Indeks (1992 = 100) 99 96 99 98 101 102 98 91 93 94
Tekoča goriva Indeks (1992 = 100) 141 143 147 150 155 152 176 154 151 153
Plinasta goriva Indeks (1992 = 100) 133 147 146 151 146 149 143 135 140 120
Jedrska energija Indeks (1992 = 100) 139 131 137 148 140 143 158 145 142 157
OVE Indeks (1992 = 100) 135 135 155 146 145 139 161 190 194 186
Skupna raba energije Indeks (1992 = 100) 129 131 135 138 139 139 147 135 137 139
2012
Trdna goriva ktoe 1394
Tekoča goriva ktoe 2451
Plinasta goriva ktoe 710
Jedrska energija ktoe 1440
OVE ktoe 1040
Industrijski odpadki ktoe 32
Električna energija ktoe -78
Skupna raba energije ktoe 6988
Trdna goriva Indeks (1992 = 100) 89
Tekoča goriva Indeks (1992 = 100) 150
Plinasta goriva Indeks (1992 = 100) 115
Jedrska energija Indeks (1992 = 100) 139
OVE Indeks (1992 = 100) 196
Skupna raba energije Indeks (1992 = 100) 134
Slika EN16-3: Povprečne letne rasti rabe goriv, fosilnih goriv ter skupne rabe energije za različna obdobja
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2013; Institut Jožef Stefan, 2013.

Prikaži podatke
Trdna goriva Tekoča goriva Plinasta goriva Fosilna goriva - skupaj Jedrska energija OVE Skupna raba energije
1992-2012 % -0.6 2.1 0.7 0.9 1.7 3.4 1.5
2000-2012 % 0.2 0.2 -1.2 -0 1.3 2.3 0.6
2005-2012 % -1.3 -0 -3.8 -1.1 -0.9 4.3 -0.4
2011-2012 % -5.1 -2.1 -3.8 -3.3 -11.1 5.4 -3.4
Slika EN16-4: Struktura skupne rabe energije za EU-27 in Slovenijo
Viri: 

Evropski statistični urad, 2013; Institut Jožef Stefan, 2013.

Prikaži podatke
SI - 2000 SI - 2005 SI - 2010 SI - 2011 EU-27 2000 EU-27 2005 EU-27 - 2010 EU-27 - 2011
Trdna goriva ktoe 1305 1539 1451 1466 320795 317166 279562 285457
Tekoča goriva ktoe 2393 2556 2573 2591 661378 680017 617477 597871
Plinasta goriva ktoe 826 929 863 738 393935 446003 441966 397571
Jedrska energija ktoe 1228 1518 1459 1603 243841 257516 236563 234010
OVE ktoe 788 774 1058 947 96773 115919 172326 169028
Industrijski odpadki ktoe 0 13 23 29 6496 7201 11200 13714
Električna energija ktoe -114 -28 -180 -109 1685 972 299 12
Skupna raba energije ktoe 6426 7301 7247 7265 1724903 1824794 1759393 1697663
Trdna goriva % 20.3 21.1 20 20.2 18.6 17.4 15.9 16.8
Tekoča goriva % 37.2 35 35.5 35.7 38.3 37.3 35.1 35.2
Plinasta goriva % 12.9 12.7 11.9 10.2 22.8 24.4 25.1 23.4
Jedrska energija % 19.1 20.8 20.1 22.1 14.1 14.1 13.4 13.8
OVE % 12.3 10.6 14.6 13 5.6 6.4 9.8 10
Industrijski odpadki % 0 0.2 0.3 0.4 0.4 0.4 0.6 0.8
Električna energija % -1.8 -0.4 -2.5 -1.5 0.1 0.1 0 0

Cilji

- minimalna rast skupne rabe energije oz. rast nižja od
rasti bruto domačega proizvoda;
- izboljšanje energetske učinkovitosti za 20 % do leta 2020


Podatek o skupni rabi energije po gorivih ob upoštevanju
različnega okoljskega odtisa goriv omogoča oceno vpliva rabe energije na
okolje. Raba fosilnih goriv povzroča izpuste toplogrednih plinov in onesnaževal
zraka, pri čemer so izpusti ob rabi zemeljskega plina občutno nižji kot pri
rabi premoga. Poleg tega je pridobivanje in transport fosilnih goriv pomemben
element obremenjevanja okolja. Raba fosilnih goriv je omejena tudi z zalogami.
Raba jedrske energije ne povzroča izpustov toplogrednih plinov ali onesnaževal
zraka, problematična pa je zaradi jedrskih odpadkov in nevarnosti nesreč.
Okolje z vidika izpustov najmanj obremenjuje raba obnovljivih virov energije,
kljub temu pa raba te energije lahko vpliva na ekosistem ali pokrajino. Iz tega
sledi, da raba energije katerekoli vrste vpliva na okolje. Zmanjšanje vpliva je
možno doseči s spremembo deleža goriv, predvsem pa z nižjo rabo energije, h
kateri lahko pomembno pripomore učinkovitejša raba energije.

Skupna raba energije je leta 2012 znašala  6.988 ktoe. Glede na
leto 2011 se je zmanjšala za 3,4 %, v obdobju 1992 do 2012 pa se je raba
povečevala za 1,5 % letno. Najvišja raba je bila dosežena leta 2008 v višini 7.650 ktoe. V strukturi skupne rabe energije so leta 2012
prevladovala tekoča goriva (35 %), sledila je jedrska energija  (21 %), trdna goriva so imela 20 % delež,
obnovljivi viri energije (OVE) so predstavljali 15 % in zemeljski plin 10 %.
Neto uvoz električne energije je predstavljal -1,1 %  skupne rabe (več električne energije je bilo
izvožene kot uvožene).

Raba fosilnih goriv se je v obdobju 1992-2000 povečala za 20
%. K temu je v največji meri prispevalo povečanje porabe tekočih goriv za
94 %, poraba zemeljskega plina se je povečala za 34 %, poraba trdnih
goriv pa zmanjšala za 13 %. Raba jedrske energije se je povečala za
20 %, raba obnovljivih virov energije pa za 49 %, kar je v veliki
meri posledica izboljšane ocene o rabi lesne biomase leta 2000. Skupna raba
energije se je v tem obdobju povečala za 25 %. V obdobju 2000 – 2012 je prišlo
do zmanjšanja porabe zemeljskega plina za 14 %, kar je v največji meri
posledica gospodarske krize in ustavitve proizvodnje metanola leta 2011, zaradi
česar se je močno zmanjšala poraba zemeljskega plina za energetske namene in neenergetske namene v industriji. Oskrba z ostalimi
energenti se je povečala, pri čemer pa so trendi znotraj obdobja zelo razgibani.
Najbolj se je povečala raba obnovljivih virov energije (za 32 %), k čemur je v
veliki meri pripomoglo izboljšanje statistike OVE pomembno pa tudi spodbujanje
rabe OVE, kar je vplivalo na 54 % porast rabe ostalih OVE (biomasa,
geotermalna, sončna). Oskrba s hidro energijo je leta 2012 bila malo višja kot
leta 2000 (Za več informacij glej kazalec EN18 Obnovljivi viri energije).
Oskrba s tekočimi gorivi se je povečala za 11 %, s trdnimi gorivi pa za 3 %.
Neto uvoz električne energije se je minimalno zmanjšal (za 2 %). Raba
skupne energije pa se je povečala za 8 %. V letu 2012 se je raba vseh
energentov z izjemo OVE zmanjšala, najbolj jedrske energije zaradi remontnega
ciklusa.

Zaradi razlik v rasti porabe posameznih energentov so se
spremenili tudi deleži v skupni rabi energije. Leta 2012 je bil delež tekočih
goriv glede na leto 2000 manjši za 2 odstotni točki, glede na leto 1992 pa večji
za skoraj 4 odstotne točke. Jedrska energija je svoj delež povečala za 1,5 odstotne
točke glede na leto 2000 in 0,8 odstotne točke glede na leto 1992. Delež plinastih
goriv se je zmanjšal in sicer za 2,6 odstotni točki glede na leto 2000 in
1,7 odstotne točke glede na leto 1992. Trdna goriva se uporabljajo samo v
proizvodnji električne energije in toplote ter v industriji (proizvodnja
papirja in vlaknin, proizvodnja cementa).

Zaradi sprememb v deležih goriv v skupni rabi energije se
spreminja tudi CO2 intenzivnost skupne rabe energije kar vpliva na skupne
izpuste CO2. V obdobju 1992-2011 se je zmanjšala za 13 %. Po drugi strani
se je povečala skupna raba energije za 39 %.  Rezultat tega je, da so se izpusti iz
energetskih virov v obdobju 1992-2011 povečali za 20 %.

V prihodnje se zaradi tehnoloških izboljšav v sektorju
transformacije, ki bo vključevala tudi zamenjavo goriv, zaradi nadaljevanja
trenda zamenjave tekočih goriv s plinastimi gorivi, lesno biomaso ter ostalimi
obnovljivimi viri v široki rabi ter večje rabe obnovljivih virov energije tudi
v ostalih sektorjih pričakuje večje spremembe v strukturi skupne rabe energije
v smeri nižjega vpliva na okolje in s tem nižjih emisij CO2. Poleg tega se
zaradi izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije pričakuje zmanjšanje rabe
primarne energije, saj si je EU v direktivi o energetski učinkovitosti zadala
cilj, da skupna raba energije na nivoju EU 27 leta 2020 ne bo višja od 1.474 Mtoe, kar je 13 % manj od skupne rabe energije v EU27
leta 2011. Države članice so morale cilje energetske učinkovitosti, ki morajo
biti izraženi tudi kot absolutna raven skupne rabe energije Evropski Komisiji
sporočiti do 30. aprila 2013, kar so vse države z izjemo Slovenije storile. Pričakovana
skupna raba energije do leta 2020 mora biti tudi v Akcijskih načrtih za
energetsko učinkovitost, ki morajo biti pripravljeni vsake tri leta. Prvi načrt
na podlagi direktive o energetski učinkovitosti mora biti pripravljen do 30.
aprila 2014.

Rast skupne rabe energije v EU-27 je bila v obdobju 1992-2011
0,2 %, v obdobju 2000-2011 pa -0,1 %. To je 1,5 oz. 1,1 odstotne točke
manj kot v Sloveniji. V letu 2011 je bila rast negativna v EU-27 z -3,5 %
in tudi v Sloveniji z -3,4 %. V strukturi rabe skupne energije v EU-27 je bil
leta 2011 delež tekočih goriv s 35 % enak kot v Sloveniji, občutno večji
je  bil delež plinastih goriv (23 %),
manjši pa so bili deleži jedrske energije (14 %), trdnih goriv (17 %) in
obnovljivih virov (10 %).

Skupna raba energije nam daje celovito sliko o rabi
energije v državi. Zato nanjo vpliva celoten spekter zakonodaje s področja
energetike (učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije, itd.) in
zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (trgovanje z emisijskimi kuponi) ter
onesnaževal zraka (mejne koncentracije emisij za posamezne naprave). Ker so
cilji politik na zgoraj omenjenih področjih usmerjeni v zmanjšanje vpliva
energetike na okolje, se v prihodnje pričakuje večje strukturne spremembe v
smeri povečanja porabe zemeljskega plina in obnovljivih virov ter predvsem v
smeri večje učinkovitosti rabe energije.


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Resoluciji o
Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012
(ReNPVO, Ur.l. RS, št.
2/06) in podnebno-energetskem svežnju predpisov
(http://ec.europa.eu/clima/policies/package/index_en.htm).
Izvorna baza podatkov: SI-STAT in Eurostat.
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS (Mojca Suvorov) oziroma EUROSTAT.
Datum zajema podatkov za kazalec: 19.11.2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki za obdobje
1992-1999 so bili izračunani na podlagi podatkov o porabi goriv v snovnih
enotah, ki so bili s strani SURS-a posredovani EUROSTAT-u v obliki Skupnega
vprašalnika (Joint Annual Questionnaire) in podatkov o kurilnih vrednostih za
posamezna goriva, ki so bili pridobljeni v Skupnem vprašalniku (trdna goriva,
plinasta goriva) ter v spletni aplikaciji SI-STAT Statističnega urada (tekoča
goriva). Za obdobje 2000-2012 so bili uporabljeni podatki SURS-a, ki so
objavljeni na spletnih straneh v spletni aplikaciji SI-STAT. Za kazalec je bil
uporabljen podatek Oskrba z energijo iz energetske bilance Slovenije. Za
primerjavo podatkov Slovenije z EU so bili uporabljeni podatki EUROSTAT-a, tako
za EU kot za Slovenijo, zaradi primerljivosti, ker EUROSTAT uporablja drugačne
kurilne vrednosti. Podatki so bili pridobljeni na spletni strani EUROSTAT-a pod
rubriko »Environment and energy«. Uporabljeni so bili podatki za sektor 100900
»Gross inland consumption«. Podatki so pripravljeni na letni osnovi. Podatki za
predhodno leto so dostopni konec tekočega leta.
Metodologija obdelave podatkov: Povprečne letne rasti skupne rabe
energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.
Za izračun deležev posameznih goriv v skupni rabi energije, je bila skupna raba
energije imenovalec, števec pa je bila poraba posameznega goriva. Kazalec je
lahko prikazan v relativnih (delež posameznih goriv v skupni rabi energije) ali
absolutnih enotah. Za prikaz v absolutnih enotah se uporablja tisoč ton
naftnega ekvivalenta (ktoe).
Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka
je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki
gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t
(npr. če je bila lansko leto rast 15%, letos pa 16%, potem je letos rast višja
za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno
primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16%/15%)*100]-100=6,7%,
kjer je rast izražena v odstotkih.
Geografska pokritost: EU-15 zajema stare članice EU (Avstrija, Belgija,
Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska,
Portugalska, Španija, Švedska, Velika Britanija). EU-10 zajema članice, ki so
se pridružile EU leta 2004 (Ciper, Češka republika, Estonija, Latvija, Litva,
Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija). EU-12 zajema poleg EU-10 še
Romunijo in Bolgarijo. EU-27 zajema EU-15 in EU-12, EU-25 pa EU-15 in EU-10.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih informacij je ena ustanova (SURS,
EUROSTAT) za celoten časovni niz. To omogoča kvalitetnejšo analizo dogajanja v
obravnavanem obdobju.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Zanesljivost podatkov je ocenjena z
velikostjo statističnih razlik, ki se pojavljajo v energetski bilanci zaradi
uporabe različnih kurilnih vrednosti. EUROSTAT uporablja kriterij, da je
energetska bilanca dobra, če je statistična razlika manjša od 5 % porabe
energije na nivoju države. Pri uporabljenih podatkih je statistična razlika na
začetku obdobja 2,5 %, do leta 1999 se giblje okrog 1 %, po tem letu pa je
nižja od enega odstotka. Nezanesljivost podatka je prisotna zlasti glede
časovne primerljivosti zlasti za podatke o rabi obnovljivih virov, izhaja pa iz
tega, da je pred letom 2000 podatke zbiralo in obdelovalo ministrstvo pristojno
za energetiko, po letu 2000 pa statistični urad. Za obdobje 1992-1999 uradnega
podatka o rabi energije, ki bi bil neposredno primerljiv s podatki za obdobje
2000-2008, ni. V želji, da bi se tej konsistentnosti v največji možni meri
približali, so bili podatki izračunani iz podatkov SURS-a, ki so bili
posredovani EUROSTAT-u. Kljub temu, da so bili uporabljeni podatki iste
ustanove, je pri primerjavi izračunov in uradnih energetskih bilanc za obdobje
2000-2007 prišlo do odstopanj. Raba lesne biomase se je v opazovanem obdobju
večkrat močno spremenila (2000, 2002, 2009), kar je posledica metodoloških
sprememb. Leta 2009 je statistični urad pričel z zbiranjem podatkov o rabi
geotermalne in sončne energije v široki rabi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na
voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- EEA, 2007. EN26 Total Energy
Consumption by Fuel
.

- Evropska Komisija, 2014. Energy Efficiency –
Reporting Targets (http://ec.europa.eu/energy/efficiency/eed/reporting_en.htm)


Povezani kazalci


TWITTER