KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Raba končne energije je bila leta 2007 nižja kot leta 2006, kar je prvo znižanje po letu 1998. Največji delež v rabi končne energije je imel leta 2007 promet, ki je prehitel predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, sledijo gospodinjstva in ostala raba. V obdobju 2000-2007 je raba končne energije najbolj rasla v prometu, sledijo predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, v široki rabi (gospodinjstva in ostala raba) pa se je zmanjševala.


Raba končne energije je definirana kot vsota rabe energije v sektorjih končne rabe – predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, prometu ter široki rabi, ki vključuje gospodinjstva, storitve ter kmetijstvo.

Raba končne energije je izražena v energijskih enotah (ktoe). Za pretvorbo iz masnih enot se uporabljajo kurilne vrednosti posameznih goriv. Različne uporabljene kurilne vrednosti so vir razlik med energetsko statistiko SURS-a in EUROSTAT-a. SURS uporablja nacionalne kurilne vrednosti, EUROSTAT pa povprečne kurilne vrednosti za Evropo.

Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež posameznih sektorjev v skupni rabi končne energije) ali absolutnih enotah. Za prikaz v absolutnih enotah se uporablja tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe).

Analiza gibanja rabe končne energije po sektorjih omogoča oceno napredka na področju politike učinkovite rabe energije in zmanjšanja rabe energije. Raba končne energije fosilnega izvora neposredno vpliva na emisije onesnaževal zraka in toplogrednih plinov.

Zmanjševanje rabe končne energije je pomembno tako z vidika zagotavljanja zanesljivosti dobave energije, konkurenčnosti gospodarstva, kakor tudi z vidika zmanjševanja vpliva na okolje preko zniževanja emisij onesnaževal zunanjega zraka in toplogrednih plinov.

Na rabo končne energije vpliva širok nabor politik, združenih pod skupnim imenom ukrepi za povečanje učinkovite rabe energije. V Sloveniji so ti ukrepi združeni v Resoluciji o nacionalnem energetskem programu ter zaradi vpliva na emisije toplogrednih plinov tudi v Operativnem programu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012. V letu 2008 (31. januarja) pa je bil v okviru izvajanja direktive o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah (2006/32/ES) sprejet prvi od treh akcijskih načrtov energetske učinkovitosti. Akcijski načrt vsebuje paket ukrepov, s katerimi bo dosežena bolj učinkovita raba energije v vseh sektorjih končne rabe, s poudarkom na javnem sektorju, ki mora biti za zgled. Prihranek zaradi izvajanja ukrepov v obdobju 2008-2016 je ocenjen na 4261 GWh. Direktiva določa, da morajo države članice v devetih letih od 1.1.2008 doseči prihranek energije 9% z ukrepi učinkovite rabe energije. Akcijski načrt za energetsko učinkovitost (COM 2006(545)) zastavlja cilj 20 % prihranek energije glede na predvideno rabo leta 2020.


Grafi

Slika EN10-1: Raba končne energije po sektorjih
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2008; Institut Jožef Stefan, 2008

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Pred. dej. in gradb. k toe 1186.6 1155.6 1271.8 1225.3 1242.3 1279.7 1259.8 1259.5 1433 1328
Promet k toe 885 1067.3 1189.5 1324.7 1493.7 1561.7 1377.8 1312 1277 1360
Gospodinjstva k toe 1024.7 1118.1 1108.9 1187.6 1049.7 1074.9 1040.9 1109.3 1139 1137
Ostala raba k toe 230.9 267.8 241.7 257 645.7 644.6 707 742.4 603 792
Končna poraba (EUROSTAT) k toe 3327.2 3608.9 3811.8 3994.5 4431.4 4560.9 4385.6 4423.1 4452 4617
2002 2003 2004 2005 2006 2007
Pred. dej. in gradb. k toe 1286 1570 1593 1719 1761 1665
Promet k toe 1387 1405 1452 1543 1626 1834
Gospodinjstva k toe 1205 1259 1242 1197 1167 1058
Ostala raba k toe 777 523 571 498 460 397
Končna poraba (EUROSTAT) k toe 4655 4757 4858 4957 5014 4954
Slika EN10-2: Deleži posameznih sektorjev v rabi končne energije
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2008; Institut Jožef Stefan, 2008.

Prikaži podatke
1992 2000 2005 2007
Pred. dej. in gradb. % 35.7 32.2 34.7 34
Promet % 26.6 28.7 31.1 37
Gospodinjstva % 30.8 25.6 24.1 21
Ostala raba % 6.9 13.5 10 8
Slika EN10-3: Povprečne letne rasti po sektorjih rabe končne energije za različna obdobja
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2008; Institut Jožef Stefan, 2008.

Prikaži podatke
Predelovalne dejavnosti in gradb. Promet Gospodinjstva Ostala poraba
1992-2007 % 2.3 5 0.2 3.7
2000-2007 % 2.2 5.3 -1 -5.8
2005-2006 % 3.3 5.4 -2.5 -7.4
2006-2007 % -5.5 12.8 -9.3 -13.7
Slika EN10-4: Povprečna letna rast rabe končne energije v EU-25, EU-15, EU-10 in Sloveniji za različna obdobja
Viri: 

Evropski statistični urad, 2008.

Prikaži podatke
1992-2006 2000-2006 2004-2005 2005-2006
EU25 % 0.8 0.9 0.1 0.3
EU15 % 1 0.8 0.1 0
EU10 % 0 1.8 0.6 2.8
SI % 2.9 1.8 2 1.1
Slika EN10-5: Struktura rabe končne energije po sektorjih za EU-25, EU-15, EU-10 in Slovenijo
Viri: 

Evropski statistični urad, 2008.

Prikaži podatke
EU25 - 1992 EU15 - 1992 EU10 - 1992 SI - 1992 EU25 - 2006 EU15 - 2006 EU10 - 2006 SI - 2006
Industrija % 30.2 28.8 39.1 35 28 27 29 34
Promet % 28 30.2 14 26.9 31 33 24 31
Gospodinjstva % 26.8 26.3 29.8 31 26 25 30 23
Ostala raba % 15 14.6 17.1 7.1 15 15 17 12

Cilji

Cilj Slovenije glede rabe končne energije, je definiran v kontekstu 8 % zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, in sicer mora biti gibanje končne rabe energije tako, da bo cilj glede toplogrednih plinov dosežen. Drugi cilj, ki je povezan z rabo končne energije, je določen v akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost skladno z Direktivo 2006/32/ES o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah, ki določa, da je potrebno do leta 2016 doseči z izvajanjem ukrepov spodbujanja učinkovite rabe 9 % prihranek rabe končne energije.


Raba končne energije je leta 2007 znašala 4.954 ktoe. V obdobju od 1992 do leta 2007 se je povečala za 49 %, pri čemer se je večina rasti zgodila do leta 1997, zlasti na račun prometa, po padcu leta 1998 in letni rasti manjši od 1 % do leta 2000 pa v obdobju 2000 do 2006 beležimo rast, ki na letnem nivoju znaša 2,0 %. V letu 2007 se je raba končne energije prvič po letu 1998 znižala, in sicer za 1,2 %.

V obdobju 1992 – 2007 so se zgodile velike spremembe v strukturi rabe končne energije.
• Največja rast rabe končne energije je bila zabeležena v sektorju promet, kjer je bilo leta 2007 porabljeno 107,2 % več energije kot leta 1992. V obdobju 1992 -2007 je bilo gibanje rabe zelo razgibano. Leta 1997 je bil dosežen prvi vrh rabe zaradi vpliva bencinskega turizma. Po ukrepih sosednjih držav, je raba do leta 2000 upadala. V obdobju 2000-2007 je bila zabeležena 5,3 % povprečna letna rast rabe. Zlasti intenzivno je raba rasla v letu 2007, ko je bila zabeležena letna rast 12,8 %, kar je z naskokom najvišja rast po letu 2000. Visoka rast rabe končne energije v prometu je posledica naraščanja stopnje motorizacije prebivalstva , povečanja števila prevoženih kilometrov na osebno vozilo, po vstopu v EU pa je glavni generator večje rabe tekočih goriv izrazit porast tranzitnega prometa (Božičnik, 2006). Leta 2007 je z 37 % rabe končne energije sektor promet najpomembnejši. V obdobju 1992-2007 je sektor po deležu v skupni rabi končne energije s tretjega mesta prišel na prvo mesto.
• V sektorju Ostala raba je bila raba končne energije leta 2007 glede na leto 1992 višja za 71,9 %. Največje povečanje se je zgodilo leta 1996, ko se je raba končne energije v tem sektorju povečala za 179,7 %. Če zanemarimo rabo končne energije v letih 2000 in 2003, lahko določimo trend gibanja rabe končne energije v tem sektorju, in sicer se je raba povečevala do leta 2001, potem pa se je zmanjševala, zlasti intenzivno v zadnjih treh letih. Ob poskusu razlage trenda se je potrebno zavedati, da je raba energije v tem sektorju določena kot razlika med skupno rabo končne energije in rabo končne energije v sektorjih predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, promet ter gospodinjstva. Zmanjševanje rabe končne energije sektorja je zanimiva zato, ker se je dodana vrednost sektorja v obdobju 2000-2007 povečala za 37%.
• Raba energije v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu se je po večletni rasti v letu 2007 prvič po letu 2002 zmanjšala in sicer glede na leto 2006 za 5,5 %. Leta 2007 je bila glede na leto 1992 raba večja za 40,3 %, pri čemer je večji del povečanja posledica rasti v letih 2003 in 2005, ko je bila rast 22,1 % in 7,0 %. V zadnjih sedmih letih je bila povprečna letna rast 2,2 %. Zmanjšanje rabe končne energije v letu 2007 je zlasti posledica nižje rabe tekočih goriv v sektorju gradbeništvo. V letu 2007 je promet izrinil predelovalne dejavnosti in gradbeništvo na drugo mesto s 33,6 % deležem v skupni rabi končne energije.
• Raba končne energije v gospodinjstvih se je v zadnjih štirih letih, po naraščanju od leta 1998, zmanjšala. Zmanjšanje je bilo največje leta 2007, ko je znašalo 9,3 %. Leta 2007 je bila raba glede na leto 1992 višja za 3,3 %, glede na leto 2000 je bila nižja za 7,1 %, glede na leto 2005 pa nižja za 11,6 %. Zmanjšanje rabe je posledica nižje porabe tekočih goriv, kar je verjetno posledica izvajanja ukrepov za učinkovitejšo rabo energije v stavbah (dodatna izolacija stavb, zamenjava oken, zamenjava peči), kar je poleg aktivne politike na tem področju verjetno tudi posledica višjih cen tekočih goriv. Na zmanjšanje je vplivalo tudi toplejše leto 2007. Pomembno je opozoriti, da je zmanjšanje rabe končne energije lahko tudi posledica večje rabe lesne biomase, ki je zaradi narave spremljanja (petletne ankete) konstanta od leta 2002.

V prihodnje se na podlagi intenzivnejšega izvajanja ukrepov za učinkovitejšo rabo energije, ki so zapisani v Resoluciji o nacionalnem energetskem programu (MG, 2004) pričakuje majhno rast rabe končne energije. V gospodinjstvih naj bi se trend zmanjševanja rabe zadnjih štirih let nadaljeval, v prometu se bo ob učinkovitejših avtomobilih ter odgovornejšem ravnanju rast zmanjšala, v industriji pa bodo prizadevanja za učinkovitejšo rabo energije prav tako vplivala na stabilizacijo rabe energije. S sprejetjem akcijskega načrta za energetsko učinkovitost bodo aktivnosti na tem področju dobile nov zagon.

Iz primerjava strukture končne rabe energije Slovenije s povprečjem EU15 je razvidno, da je imela Slovenija leta 2006 večji delež predelovalnih dejavnosti ter manjši delež široke rabe. Delež prometa je bil skoraj enak. EU15 ima še večji delež storitvenih dejavnosti, prometa in gospodinjstev kot EU25.


Podatki za Slovenijo:

Izvorna baza podatkov: Podatki za obdobje 1992-1999 so bili izračunani na podlagi podatkov o porabi goriv v snovnih enotah, ki so bili s strani SURS-a posredovani EUROSTAT-u v obliki Skupnega vprašalnika (Joint Annual Questionnaire) in podatkov o kurilnih vrednostih za posamezna goriva, ki so bili pridobljeni v Skupnem vprašalniku (trdna in plinasta goriva) ter v spletni aplikaciji SI-STAT Statističnega urada (tekoča goriva). Za obdobje 2000-2007 so bili uporabljeni podatki SURS-a, ki so objavljeni na spletnih straneh v spletni aplikaciji SI-STAT in so bili objavljeni 25. septembra leta 2008. Raba končne energije uporabljena v tem kazalcu se razlikuje od rabe končne energije, ki jo objavlja SURS v energetski bilanci. Razlika izhaja iz tega, da SURS rabo končne energije v energetskem sektor in v neenergetski rabi upošteva v rabi končne energije, EUROSTAT pa ne. Za kazalec je uporabljena EUROSTAT definicija rabe končne energije. Za primerjavo podatkov Slovenije z EU so bili uporabljeni podatki EUROSTAT-a, tako za EU kot za Slovenijo, zaradi primerljivosti, ker EUROSTAT uporablja drugačne kurilne vrednosti. Podatki so bili pridobljeni na spletni strani EUROSTAT-a pod rubriko »Environment and energy«. Uporabljeni so bili podatki za sektor 101700 »Final energy consumption«.

Skrbnik podatkov je Statistični urad RS oziroma EUROSTAT.

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi. Podatki za predhodno leto so dostopni konec tekočega leta.

Metodologija obdelave podatkov: Povprečne letne rasti rabe končne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100
Za izračun deležev posameznih sektorjev v skupni rabi končne energije, je bila skupna raba končne energije imenovalec, števec pa je bila raba končne energije posameznega sektorja.

Informacije o kakovosti:
o Prednosti: Vir osnovnih informacij je ena ustanova (SURS, EUROSTAT) za celoten časovni niz. To omogoča kakovostnejšo analizo dogajanja v obravnavanem obdobju.
o Zanesljivost: Zanesljivost podatkov je ocenjena z velikostjo statističnih razlik, ki se pojavljajo v energetski bilanci zaradi uporabe različnih kurilnih vrednosti. EUROSTAT uporablja kriterij, da je energetska bilanca dobra, če je statistična razlika manjša od 5 % porabe energije na nivoju države. Pri uporabljenih podatkih je statistična razlika na začetku obdobja 2,5 % do leta 1999 se giblje okrog 1 % po tem letu pa je nižja od enega odstotka. Nezanesljivost podatka je prisotna zlasti glede časovne primerljivosti zlasti za sektorske podatke. Za obdobje 1992-1999 ne obstaja uraden podatek, ki bi bil primerljiv s podatki za obdobje 2000-2007. V želji, da bi se tej konsistentnosti v največji možni meri približali, so bili podatki izračunani iz podatkov SURS-a, ki so bili posredovani EUROSTAT-u. Kljub temu, da so bili uporabljeni podatki iste ustanove, je pri primerjavi izračunov in uradnih energetskih bilanc za obdobje 2000-2007 prišlo do odstopanj, zlasti pri sektorski razporeditvi rabe končne energije.
o Ocena: Primernost: 1; Točnost: 2; Časovna primerljivost: 2; Prostorska primerljivost: 1

Reference:

MOP, 2006: Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012
MG, 2004: Resolucija o nacionalnem energetskem programu (Ur.l. RS, št. 57/2004)
European Commission, 2006: COMMUNICATION FROM THE COMMISSION - Action Plan for Energy Efficiency: Realising the Potential (COM(2006)545)


TWITTER