KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

V Sloveniji je končnim uporabnikom na voljo slabih 71
% oskrbe z energijo. Na delež v daleč največji meri vpliva učinkovitost
proizvodnje električne energije in toplote.


Kazalec izgube energije v pretvorbi in prenosu razdeli rabo
energije v Sloveniji (primarna energija) na izgube v proizvodnji električne
energije in toplote (odvisna od učinkovitosti proizvodnje = porabljena energija
(goriva) – proizvedena energija (električna energija, toplota, naftni
proizvodi)), na izgube v prenosu in distribuciji, na rabo v energetskem
sektorju (v podatkih SURS-a sta to kategoriji Lastna raba in Energetski sektor)
ter na končno rabo energije (ne-energetska in energetska raba).

Kazalec poleg tega prikazuje vpliv rabe posameznih goriv na
izpuste CO2 pri proizvodnji električne energije in toplote.

Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež posameznih
sektorjev v skupni rabi končne energije) ali absolutnih enotah. Za prikaz v
absolutnih enotah se uporablja tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe).


Grafi

Slika EN26-1: Delež izgub energije ter končne rabe energije v oskrbi z energijo v Sloveniji v obdobju 2000-2011
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2012; Institut Jožef Stefan, 2012.

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Izguba v pretvorbi % 26.78 27.02 28.19 25.91 25.89 26.24 25.75 26.5 26.26 26.6
Raba v pretvorbi in v energetskem sektorju % 1.46 1.48 1.47 1.49 1.5 1.44 1.49 1.5 1.46 1.57
Izguba v omrežjih % 1.44 1.26 1.29 1.57 1.51 1.69 1.5 1.51 1.32 1.53
Končna raba energije % 70.31 70.24 69.06 71.03 71.1 70.63 71.26 70.49 70.95 70.3
2010 2011
Izguba v pretvorbi % 25.78 27.35
Raba v pretvorbi in v energetskem sektorju % 1.65 1.6
Izguba v omrežjih % 1.68 1.47
Končna raba energije % 70.9 69.59
Slika EN26-2: Razdelitev oskrbe z energijo na sektorje rabe končne energije in izgube v pretvorbi in prenosu za leto 2011
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2012; Institut Jožef Stefan, 2012

Prikaži podatke
Izguba v pretvorbi Raba v pretvorbi in v energetskem sektorju Izguba v omrežjih Ne-energetska raba energije Predelovalne dejavnosti in gradb. Promet Gospodinjstva Ostala poraba
Delež v oskrbi z energijo [%] 27.35 1.6 1.47 0.61 17.21 27.69 16.36 7.7
Slika EN26-3: Emisijski faktorji za CO2 za različna goriva za leto 2010
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2012.

Prikaži podatke
Trdna goriva Naftni proizvodi Zemeljski plin Obnovljivi viri Odpadki
Emisijski faktorji CO2 [t/TJ] 101.56 73.49 55.02 0 73.3
Slika EN26-4: Delež goriv v porabi termoelektrarn in emisijah termoelektrarn za leto 2010
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2012.

Prikaži podatke
Trdna goriva Naftni proizvodi Zemeljski plin Obnovljivi viri Odpadki
Delež posameznih goriv v rabi goriv v termoelektrarnah % 86.83 0.47 9.06 3.32 0.32
Delež posameznih goriv v izpustih iz termoelektrarn % 94.07 0.37 5.31 0 0.25

Cilji

- zmanjšanje izgub energije v pretvorbi in pri prenosu;
- izboljšanje učinkovitosti rabe energije ter zmanjšanje vpliva rabe energije na
okolje.


Končni rabi je na voljo le del energije, ki se porabi v
Sloveniji, zaradi izgub v energetskem sistemu (zlasti v proizvodnji električne
energije in toplote ter pri njunem prenosu). Obseg teh izgub je pomemben pokazatelj
vpliva energetskega sistema na okolje, saj znaten delež v rabi energije še
vedno predstavljajo fosilna goriva.

Leta 2012 so izgube v pretvorbi ter prenosu električne
energije in toplote predstavljale 29,2 % celotne rabe energije v Sloveniji (primarne
energije oz. oskrbe z energijo). Glede na leto 2000 se je njihov delež zmanjšal
za 0,5 odstotne točke, glede na predhodno leto pa za 1,3 % točke. Na
izgube vplivajo naslednji faktorji: učinkovitost proizvodnje električne
energije in toplote, lastna raba elektrarn in raba v energetskem sektorju
(rudniki, rafinerije, kompresorske postaje, itd.) ter izgube v omrežjih.

Največji del k izgubam prispeva proizvodnja električne
energije in toplote oz. pretvorba. Leta 2012 so izgube v pretvorbi znašale 26,0
% oskrbe z energijo, leta 2000 26,8 %, leta 2011 pa 27,4 %. V obdobju
2000-2012 so opazna znatna nihanja, deleži pa so se gibali med 25,8 % in 28,2
%. Izgube so neposredno povezane z učinkovitostjo celotne proizvodnje
električne energije in toplote v Sloveniji, ki je odvisna od učinkovitosti
pretvorbe v termoelektrarnah in termoelektrarnah-toplarnah (za več glej kazalec
EN13 Učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote) ter deleža njihove
rabe energije v skupni rabi energije v pretvorbi, deleža rabe energije v
jedrski elektrarni (konstantna učinkovitost 33 %) in v hidroelektrarnah
(konstantna učinkovitost 100 %) ter učinkovitosti proizvodnje toplote v
toplarnah in njihovega deleža rabe energije. Povprečna učinkovitost proizvodnje
električne energije in toplote je v Sloveniji leta 2012 znašala 46,0%. Najvišja
je bila leta 2010 (46,8 %), ko je bil delež električne energije iz
hidroelektrarn zelo visok, iz jedrske nizek in proizvodnja električne energije
in toplote v termoelektrarnah, termoelektrarnah-toplarnah ter toplarnah najbolj
učinkovita s 46,6 %.

Lastna raba energije v proizvodnji električne energije in
toplote ter raba v energetskem sektorju sta leta 2012 predstavljali 1,7 % oskrbe
z energijo. Delež se je v letih 2000 do 2012 minimalno spreminjal (med  1,4 % in 1,7 %). Energetski sektor sestavljajo
panoge oskrba z električno energijo, toploto in plinom (D in E po klasifikaciji
NACE 2008), proizvodnja koksa, naftnih derivatov in jedrskega goriva (C 19) in
pridobivanje energetskih surovin (B 5 in 6). Lastna raba predstavlja 88 % rabe
energije v tej postavki, znotraj katere večji del odpade na lastno rabo
električne energije (92 %). Pri lastni rabi električne energije je velika
razlika med različnimi vrstami elektrarn. Pri termoelektrarnah lastna raba
predstavlja 11,5 % električne energije proizvedene na generatorju, pri jedrski
elektrarni 5 %, pri hidroelektrarnah pa 1,5 %.

V omrežjih se je leta 2012 izgubilo 1,6 % oskrbe z
energijo, kar je skoraj enako povprečju v obdobju 2000-2012. Vrednosti so se
gibale od 1,3 % do 1,7 %. Večji del izgub nastane pri prenosu električne
energije (69%). Izgube električne energije pri prenosu predstavljajo 6 %
bruto rabe električne energije, izgube pri prenosu toplote pa 16 % neto
proizvodnje toplote.

Za končno rabo je leta 2012 ostalo 70,8 % oskrbe z
energijo. Od tega je je bilo v ne-energetske namene porabljeno 0,6 %.

V EU-27 je bilo končni rabi leta 2010 na voljo 71,5 % oskrbe
z energijo (28,5 % se je izgubilo pri pretvorbi in distribuciji, 22,0 % se je
izgubilo samo pri pretvorbi, 5,0 % zaradi rabe energetskega sektorja ter 1,5 %
zaradi izgub v omrežju). Med državami je najbolj učinkovit Luksemburg, kjer je
bilo končni rabi na voljo 92,8 % oskrbe z energijo, najmanj pa Estonija, kjer
se je izgubilo kar 48,7 % oskrbe z energijo. Luksemburg dosega tako visoko
vrednost zaradi velikega uvoza električne energije, Estonija pa nizko zaradi
prevladujoče proizvodnje električne energije in toplote v nizkoučinkovitih
parnih termoelektrarnah.  (EEA, 2013:
Overview of the European energy
system (ENER 036) - Assessment
published Mar 2013
).

Z vidika izpustov CO2 okolje najbolj obremenjuje raba
trdnih goriv, ki v pretvorbi energije v električno energijo in toploto v
Sloveniji močno prevladuje. Najmanj izpustov CO2 med fosilnimi gorivi na
energijsko enoto povzroča raba zemeljskega plina.


Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Resoluciji o
Nacionalnem energetskem programu
(ReNEP,
Ur.l.RS, št. 57/04).
Izvorna baza podatkov: Spletna aplikacija Statističnega urada SI-STAT
> Okolje in naravni viri > Eneregtika >
Energetska bilanca in energetski kazalniki. Skupni vprašalnik, ki ga SURS vsako
leto pošlje EUROSTAT-u, za podatke o lastni rabi toplarn.
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS.
Datum zajema podatkov za kazalec: 2.11.2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na
letni osnovi. Podatki za predhodno leto so dostopni konec tekočega leta.
Metodologija obdelave podatkov:
Izračun posameznih prispevkov:
- Izgube v pretvorbi: Raba goriv v proizvodnji toplote in električne energije
iz energetske bilance ter v rafinerijah (transformacija-skupaj) 
- Proizvodnja električne energije in toplote ter naftnih derivatov
(transformacija skupaj).
- Lastna raba pri proizvodnji električne energije in toplote (električna
energija – razlika med proizvodnjo na generatorju in proizvodnjo na pragu,
toplota – skupni vprašalnik).
- Raba energije v energetskem sektorju (Energetska bilanca SURS – Energetski
sektor).

Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka
je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki
gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t (npr. če je bila lansko leto
rast 15%, letos pa 16%, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko
v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16%/15%)*100]-100=6,7%,
kjer je rast izražena v odstotkih.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih informacij je ena inštitucija
(SURS, EUROSTAT) za celoten časovni niz. To omogoča kvalitetnejšo analizo
dogajanja v obravnavanem obdobju.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so enako zanesljivi kot
bilanca rabe energije – glej kazalec Raba končne energije po sektorjih.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na
voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

 

Drugi viri in literatura:

-EEA, 2013: Overview of the European energy system
(ENER 036) - Assessment published Mar 2013

 


Povezani kazalci


TWITTER