KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Skupna obnovljiva količina podzemne vode v plitvih vodonosnikih Slovenije je bila v hidrološkem letu 2015 le malo nad povprečjem primerjalnega hidrološkega vodnobilančnega obdobja 1981-2010.


Kazalec prikazujemo s količino napajanja plitvih vodonosnikov podzemne vode za hidrološko leto (1. november – 31. oktober) v vseh vodnih telesih podzemne
vode za celotno območje Slovenije (VD15-1 in VD15-2).

Podzemna voda se obnavlja z napajanjem vodonosnikov, ki je kompleksen proces dotoka vode v polno nasičeno cono v podzemlju. Napajanje letno ocenjujemo z
regionalnim vodno-bilančnim modelom in izrazimo z višino v vodonosnike infiltrirane vode (mm), oz. z indeksom letne spremenljivosti (povprečje obdobja
1981-2010 = 100).


Grafi

Slika VD15-1: Modelska ocena napajanja plitvih vodonosnikov v hidrološkem letu 2015
Viri: 

Regionalni vodno-bilančni model GROWA-SI (FZ JÜLICH & Agencija RS za okolje), 2016

Slika VD15-2: Odstopanje količinskega obnavljanja podzemne vode v plitvih vodonosnikih Slovenije od povprečja obdobja 1981-2010
Viri: 

Regionalni vodno-bilančni model GROWA-SI (FZ JÜLICH & Agencija RS za okolje), 2016

Prikaži podatke
hidrološko leto (1.11.-31.10.) 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980
letno povprečje (v mm) mm 229 385 269 321 309 310 308 312 385 348
odstopanje (v mm) mm -60 96 -20 32 20 21 19 23 96 59
odstopanje (v %) % -21 33 -7 11 7 7 7 8 33 21
obdobno povprečje 1981-2010 (v mm) mm 289 289 289 289 289 289 289 289 289 289
hidrološko leto (1.11.-31.10.) 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990
letno povprečje (v mm) mm 266 326 207 335 327 277 340 252 270 311
odstopanje (v mm) mm -23 37 -82 46 38 -12 51 -37 -19 22
odstopanje (v %) % -8 13 -28 16 13 -4 18 -13 -7 8
obdobno povprečje 1981-2010 (v mm) mm 289 289 289 289 289 289 289 289 289 289
hidrološko leto (1.11.-31.10.) 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000
letno povprečje (v mm) mm 302 303 256 276 335 339 253 300 314 308
odstopanje (v mm) mm 13 14 -33 -13 46 50 -36 11 25 19
odstopanje (v %) % 4 5 -11 -5 16 17 -12 4 9 6
obdobno povprečje 1981-2010 (v mm) mm 289 289 289 289 289 289 289 289 289 289
hidrološko leto (1.11.-31.10.) 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
letno povprečje (v mm) mm 273 277 184 337 282 222 243 340 321 400
odstopanje (v mm) mm -16 -12 -105 48 -7 -67 -46 51 32 111
odstopanje (v %) % -6 -4 -36 17 -2 -23 -16 18 11 38
obdobno povprečje 1981-2010 (v mm) mm 289 289 289 289 289 289 289 289 289 289
hidrološko leto (1.11.-31.10.) 2011 2012 2013 2014 2015
letno povprečje (v mm) mm 174 207 333 461 301
odstopanje (v mm) mm -115 -82 44 172 12
odstopanje (v %) % -40 -28 15 60 4
obdobno povprečje 1981-2010 (v mm) mm 289 289 289 289 289

Cilji

Glavni vir pitne vode v Sloveniji je podzemna voda, ki zagotavlja večino potrebnih količin. Viri podzemne vode kažejo veliko prostorsko in časovno
spremenljivost. V zadnjem času je izražena tendenca vse pogostejših in bolj izrazitih ekstremov. Ker so v prihodnosti možne krize v oskrbi z vodo, ta
indikator pridobiva na pomenu. Glavne koristi od metod uporabljenih za določitev indikatorja, kakor tudi indikatorja samega so sledeče:

- izboljšanje ocenjevanja količinskega stanja podzemnih voda ter napovedovanja in opozarjanja pred ekstremnimi hidrološkimi pojavi (hidrološkimi sušami v
vodonosnikih);

- identifikacija območij podzemnih voda s pogostimi pojavi ali trendi hidroloških suš;

- izboljšanje upravljanja podzemnih voda na področju preskrbe prebivalstva s pitno vodo in ohranjanja ekosistemov, ki so povezani s podzemno vodo.


Najmanjše obnovljene količine in hkrati tudi največje časovne spremenljivosti pri letnem obnavljanju podzemne vode v plitvih vodonosnikih so ocenjene v
telesih podzemne vode severovzhodne Slovenije (Slika VD15-1). V zadnjem desetletju je bilo povprečno napajanje vodonosnikov na območju Goričkega za več kot
10-krat manjše od napajanja vodonosnikov v Julijskih Alpah. Poleg tega velikega prostorsko spremenljivega napajanja vodonosnikov pa je v zadnjem desetletju
značilna tudi velika časovna spremenljivost. Indeksi letnega napajanja glede na povprečje obdobja 1981-2010 dosegajo velik razpon letnih količin napajanja,
kar kaže na veliko količinsko občutljivost podzemnih voda v plitvih vodonosnikih Slovenije.

Skupna obnovljiva količina podzemne vode je bila v plitvih vodonosnikih Slovenije v hidrološkem letu 2015 nekoliko nad povprečjem obdobja 1981-2010 (Slika
VD15-2). Največje pozitivna odstopanje od povprečja obdobja 1981-2010 je bilo v hidrološkem letu 2015 v vodnih telesih.Julijskih Alp in Karavank, največja
negativna odstopanja pa so bila v vodnih telesih severovzhodnega dela Slovenije.


Cilji in pravne podlage:

Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005 – 2012, Ur. l. RS 2/06, poglavje IV. Urejanje voda, Okvirna direktiva o vodah (Direktiva 2000/60/ES),
Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS 39/06, 70/08, 108/09), Zakon o vodah (Ur. l. RS 110/02, 57/08), Uredba o stanju podzemnih voda (Ur. l. RS 25/09),
Pravilnik o monitoringu podzemnih voda (Ur. l. RS 31/09)

Vir podatkov:

Ocene narejene z regionalnim vodno-bilančnim modelom GROWA-SI (JÜLICH & Agencija RS za okolje); zbirke meteoroloških in hidroloških podatkov Agencije
RS za okolje

Skrbnik podatkov:

Agencija RS za okolje, Urad za hidrologijo in stanje okolja, dr. Jože Uhan (vodja sektorja za hidrogeološke analize), dr. Mišo Andjelov (vodja regionalnega
vodnobilančnega modeliranja).

Datum zajema podatkov za kazalec:

Kazalec je bil osvežen s podatki za hidrološko leto 2015, ki so bili zajeti iz zbirk meteoroloških in hidroloških podatkov Agencije RS za okolje v juniju
2016.

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

Ključni element procedure GROWA je izračun dejanske evapotranspiracije, zato so vhodne padavine v model ločene glede na vegetacijska obdobja: v »zimske« od
novembra do aprila in »poletne« od maja do oktobra. GROWA-SI hidrološko leto se začne s 1. novembrom, kar pomeni, da posamezno obdelovalno leto vključuje
dva zadnja meseca iz predhodnega leta in se končuje 31. oktobra. Kazalec se osvežuje letno za preteklo hidrološko leto.

Metodologija obdelave podatkov:

Obnovljive količine podzemne vode so ocenjene z regionalnim vodno-bilančnim modelom GROWA-SI (FZ JÜLICH & ARSO), ki ob upoštevanju klimatskih pogojev,
geološke zgradbe, vrste tal, rabe prostora, morfologije in hidrogeologije oceni letno realno evapotranspiracijo in izračuna posamezne komponente odtoka v
hidrološkem letu. Model je umerjen s hidrometričnimi podatki za obdobje 1971-2000 iz programa državnega monitoringa voda z zagotovljeno kakovostjo po
standardu ISO 9001:2000. Vodnobilančna komponenta podzemnega odtoka predstavlja obnovljeno količino podzemne vode v hidrološkem letu (v mm), prikazano kot
raster v ločljivosti 100x100 metrov (Slika VD15-1) in kot agregirano povprečje za celotno območje Slovenije v hidrološkem letu (Slika VD15-2). Indeks s
stalno osnovo povprečja obdobja 1981-2010

I n/81-10

za hidrološko leto

n

izrazimo kot

I n/81-10 = X n *100 / X 81-10
(Preglednica VD15-1).


Povezani kazalci


TWITTER