KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Uvajanje biogoriv v Sloveniji in cilji na tem področju zaostajajo za referenčnimi vrednostmi iz Direktive EU o spodbujanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu, ki znašajo 2 % do konca 2005 in 5,75 % do konca 2010. Odmike od referenčnih vrednosti Slovenija argumentira z omejenimi možnostmi proizvodnje biogoriv.


Biogorivo je tekoče ali plinasto gorivo za pogon motornih vozil, izdelano iz biomase. Kazalec prikazuje dinamiko pridelave biodizla in rabo biogoriv v dizelskem gorivu in motornem bencinu med leti 2005 in 2008 v Sloveniji ter energetski delež biogoriva v celotni porabi goriva v prometu leta 1995 in 2006 v evropskih državah.


Grafi

Slika PR13-1: Dinamika pridelave biodizla v Sloveniji
Viri: 

Raba biogoriv v gorivih v transportnem sektorju v Republiki Sloveniji v letih 2005–2008, Ministrstvo za okolje in prostor.

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008
površina posejana z oljno ogršcico ha 2500 2809 5358 4442
proizvodnja biodizla iz lastnih surovin t 2500 1700 4910 3600
proizvodnja biodizla iz lastnih in uvoženih surovin t 6000 8300 7300 7300
Slika PR13-2: Raba biogoriv v dizelskem gorivu in motornem bencinu v Sloveniji
Viri: 

Raba biogoriv v gorivih v transportnem sektorju v Republiki Sloveniji v letih 2005–2008, Ministrstvo za okolje in prostor.

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008
biodizel v dizlu kolicina (t) 5371 4642 14757 24814
cisti biodizel kolicina (t) 437
bioetanol v bencinu kolicina (t) 272 1247 3706
masni delež % 1 0 1 1
Slika PR13-3: Energetski delež biogoriva v celotni porabi goriva v prometu v evropskih državah leta 1995 in 2006
Viri: 

CSI 037 - Use of cleaner and alternative fuels – Assessment published Apr 2009. European Environmental Agency, 2009. *Opomba: Ministrstvo za okolje in prostor v svojem letnem poročilu Raba biogoriv v transportnem sektorju v Republiki Sloveniji v letu 2006 navaja za to vrednost podatek 0,275 %, ki je bolj točen in ažuren. Do neskladja pride zaradi pomanjkljivih podatkov, ki jih Evropska agencija za okolje preko Eurostata dobi od Statističnega urada RS. Slednji pojasnjuje neskladje s časovnim zamikom njihovega pridobivanja podatkov.

Prikaži podatke
Švica Romunija Norveška Malta Islandija Hrvaška Estonija Ciper Belgija Finska
1995 % 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2006 % 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Luksmeburg Irska Danska Slovenija * Turcija Latvija Bolgarija Madžarska Ceška Nizozemska
1995 % 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2006 % 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Italija Španija Združeno kraljestvo Grcija Poljska Portugalska Avstrija Francija Litva EEA-32
1995 % 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2006 % 0 1 1 1 1 1 1 2 2 2
EU-27 Slovaška Švedska Nemcija
1995 % 0 0 0 0
2006 % 2 3 3 7

Cilji

Distributerji dizelskega goriva za pogon motornih vozil v prometu morajo zagotoviti, da bo letna povprečna vsebnost na trg danih biogoriv v vseh gorivih za pogon motornih vozil enaka najmanj 2 % leta 2007, najmanj 3 % leta 2008, najmanj 4 % leta 2009, najmanj 5 % leta 2010, najmanj 5,5 % leta 2011, najmanj 6 % leta 2012, najmanj 6,5 % leta 2013, najmanj 7 % leta 2014 in najmanj 7,5 % leta 2015.


Evropski parlament in Svet EU sta leta 2003 sprejela Direktivo o spodbujanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu (št. 2003/30/ES), ki uvaja ukrepe za take spodbude, da se nadomesti uporaba dizelskega goriva in bencina v prometu. Gre za pomemben prispevek k uresničevanju ciljev izboljšanja zanesljivosti oskrbe z energijo, k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in k ustvarjanju novih možnosti trajnostnega razvoja podeželja. Direktiva zahteva od držav članic EU, da zagotovijo najmanjši delež rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu in da za ta namen pri dajanju goriv na trg določijo za svoja območja državne ciljne vrednosti deležev biogoriv. Za države članice EU so določene tudi referenčne vrednosti za državne ciljne vrednosti deležev biogoriv v prometu, in sicer: 2 % do konca 2005 in 5,75 % do konca 2010.

Kljub precej obetavnim napovedim o pozitivnih učinkih biogoriv, se v zadnjem obdobju povečuje dvom o njihovi uporabi. Zlasti je sporna proizvodnja in uporaba prve generacije biogoriv (agrogoriva), ki naj bi imela negativne učinke na biotsko raznovrstnost, varstvo voda in prsti, globalne spremembe rabe tal, zviševanje cen hrane itd. Pozornost se zato počasi preusmerja na drugo generacijo biogoriv (odpadki, ostanki rastlin, kot so lesna biomasa, slama, trava ipd.), ki pa je zaenkrat še slabo raziskana, proizvodnja pa precej draga (EEA, 2008). EU ob visokih cenah motornih goriv in čedalje večji energetski odvisnosti veliko stavi na biogoriva, ki naj bi skupaj z drugimi obnovljivimi viri energije do leta 2020 predstavljala 10 % energetske mešanice (EEA, 2009).

Direktiva EU vnaša pomembne spremembe glede alternativnih goriv v Sloveniji, saj je pripeljala do sprejetja zakonodajne podlage in finančnih spodbud, ki so dobra osnova za izvedbo ukrepov za spodbujanje rabe takih goriv:

- Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, katerega revizijo je Vlada Republike Slovenije sprejela v letu 2006, in je izhodiščni programski dokument Republike Slovenije uvajanja ukrepov spodbujanja rabe biogoriv v prometu (MOP, 2006).

- Zakon o trošarinah (Ur. l. RS, št. 02/2007), ki določa, da je biogorivo izključeno iz sistema trošarinskega nadzora in plačila trošarinskih dajatev, če je uporabljeno kot pogonsko gorivo v čisti obliki. Če pa se meša s fosilnimi gorivi, je oprostitev plačila trošarine mogoče uveljavljati do največ 5 %.

- Uredba o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil (Ur. l. RS, št. 103/2007), ki v skladu z evropsko direktivo št. 2003/30/ES določa: vrste biogoriv, ki se uporabljajo v prometu, in deleže letnih količin biogoriv, ki so dana na trg v Republiki Sloveniji za pogon motornih vozil. V skladu z določbami 5. in 6. člena te uredbe morajo distributerji goriv za pogon motornih vozil v prometu zagotoviti, da je letna povprečna vsebnost biogoriv v vseh gorivih, ki so dana na območju Slovenije v promet za pogon motornih vozil, enaka v letu: 2007 najmanj 2 %, 2008 najmanj 3 %, 2009 najmanj 4 %, 2010 najmanj 5 %, 2011 najmanj 5,5 %, 2012 najmanj 6 %, 2013 najmanj 6,5 %, 2014 najmanj 7 % in 2015 najmanj 7,5 %.

Predvideni deleži porabe biogoriv ne dosegajo referenčnih deležev iz navedene direktive, ker v Sloveniji ni rafinerij za proizvodnjo motornega bencina in se tudi ne izdeluje biogoriv, primernih za mešanje z motornim gorivom. Biogoriva so se v Republiki Sloveniji poskusno vmešavala v dizelsko gorivo namenjeno pogonu motornih vozil v cestnem prometu že v letu 2004. Primešani biodizel v dizelska goriva je bil delno uvožen iz tretjih držav oziroma pridobljen v drugih državah članicah EU delno pa proizveden v slovenskih obratih za proizvodnjo rastlinskih olj (MOP, 2005).

V Sloveniji je največ tehnoloških možnosti za proizvodnjo biodizla ali čistega (surovega) rastlinskega olja kot alternativnega pogonskega goriva. Osnovna surovina zanju je olje, ki se pridobiva s hladnim stiskanjem oljne ogrščice ali sončnic. Za končno pridobitev biodizla je potreben še nadaljnji postopek esterifikacije rastlinskih olj. Pri tem se bo uporabljala na domačih kmetijskih površinah pridelana in uvožena surovina. V prihodnosti bo večina načrtovane proizvodnje biodizla temeljila na uvoženih surovinah, saj naj bi bilo ocenah Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Sloveniji na voljo največ 6.000 do 7.000 ha površin primernih za pridelavo oljne ogrščice (MOP, 2009).


Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po:
- Uredbi o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil (Uradni list RS, št. 103/2007).
- Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (Uradni list RS, št. 2/2006).
- Direktivi EU o spodbujanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu (2003/30/ES)
Izvorna baza podatkov oz. vir:
- Raba biogoriv v gorivih v transportnem sektorju v Republiki Sloveniji – Poročilo. Pregled podatkov za Republiko Slovenijo v skladu s prvim odstavkom 4. člena Direktive 2003/30/ES za poročevalsko leto 2005. September, 2005. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor.
- Raba biogoriv v transportnem sektorju v Republiki Sloveniji v letu 2006 (21. 7. 2009).
- Raba biogoriv v transportnem sektorju v Republiki Sloveniji v letu 2007 (21. 7. 2009).
- Raba biogoriv v transportnem sektorju v Republiki Sloveniji v letu 2008.
Skrbnik podatkov: Ministrstvo za okolje in prostor (MOP)
Datum zajema podatkov za kazalec: 21. julij 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Ministrstvo za okolje in prostor zbira podatke o dinamiki pridelave biodizla in rabi biogoriv v transportnem sektorju od registriranih proizvajalcev, distributerjev oziroma pooblaščenih izvajalcev monitoringa količin in kakovosti goriv o dajanju tekočih goriv in biogoriv v promet v Republiki Sloveniji ter jih letno objavlja v publikaciji Raba biogoriv v gorivih v transportnem sektorju v Republiki Sloveniji.
Metodologija obdelave podatkov: /
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki o proizvodnji biodizla so samo ocenjeni.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki o proizvodnji biodizla so zaradi ocen malo manj zanesljivi, medtem ko podatki o rabi biogoriv veljajo za točne in zanesljive.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Leta 2004 se je začelo poskusno uvajanje biogoriv v prometu. Podatki prikazujejo stanje od leta 2005 dalje, ko je njihova proizvodnja in poraba postala bolj množična.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (podatki o proizvodnji biodizla so ocenjeni)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir: CSI 037 - Use of cleaner and alternative fuels – Assessment published Apr 2009 (21. 7. 2009).
Skrbnik podatkov:European Environment Agency (EEA)
Datum zajema podatkov za kazalec: 21. julij, 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke na letni ravni zbira Evropska komisija.
Metodologija obdelave podatkov: Energetski delež biogoriv v celotni porabi goriva v prometu je izračunan kot količnik končne porabe energije biogoriv s končno porabo energije dizelskega goriva, bencina in biogoriv po formuli (biogoriva) * 100 / (dizel + bencin + biogoriva).
Geografska pokritost: EEA-32 vključuje skupino 32 držav članic EEA. Skupino sestavljajo članice EU-27 (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo) ter Islandija, Lihtenštajn, Norveška, Švica in Turčija.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so harmonizirani na EU ravni.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki štejejo za dokaj točne in zanesljive.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo le na leti 1995 in 2006.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2 (podatki prikazujejo stanje le za leti 1995 in 2006)
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

- EEA, 2008: Climate for a transport change. TERM 2007: indicators tracking transport and environment in the European Union. European Environment Agency (21. 7. 2009).
- EEA, 2009: Transport at a crossroads. TERM 2008: indicators tracking transport and environment in the European Union. European Environment Agency (21. 7. 2009).
- MOP, 2005: Raba biogoriv v gorivih v transportnem sektorju v Republiki Sloveniji – Poročilo. Pregled podatkov za Republiko Slovenijo v skladu s prvim odstavkom 4. člena Direktive 2003/30/ES za poročevalsko leto 2005. September, 2005. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor.
- MOP, 2006: Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor (21. 7. 2009).
- Uredba o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil. Uradni list 103/2007.
- Zakon o trošarinah. Uradni list RS, št. 02/2007.


Povezani kazalci


TWITTER