KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Promet je med sektorji največji porabnik energije in v zadnjih letih vseskozi narašča. V letu 2008 je delež prometa v skupni končni rabi energije znašal skoraj 40 %, glede na leto 1992 pa je narasel za 138 %. Znotraj prometnega sektorja je s 97-odstotki daleč največji porabnik cestni promet.


Kazalec prikazuje rabo energije v prometu po vrstah prevoza (cestni, železniški, pomorski) ter vrstah energije.

Raba energije je izražena v energijskih enotah (ktoe – tisoč ton naftnega ekvivalenta). Za pretvorbo iz masnih enot se uporabljajo kurilne vrednosti posameznih goriv.


Grafi

Slika PR04-1: Raba energije v prometu glede na prevozni način
Viri: 

Statistični urad RS; preračuni Institut Jožef Stefan

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
cestni promet ktoe 846 1025 1146 1276 1450 1517 1333 1265 1177 1226
železniški promet ktoe 28 26 26 29 26 26 26 26 24 25
domači letalski promet ktoe 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1
mednarodni letalski promet ktoe 11 17 18 20 18 19 19 21 25 27
drugo ktoe 0 0 0 0 0 0 0 0 88 86
skupaj ktoe 885 1068 1191 1326 1495 1563 1379 1313 1314 1365
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
cestni promet ktoe 1259 1279 1332 1419 1498 1702 2009
železniški promet ktoe 26 27 28 28 28 28 28
domači letalski promet ktoe 1 1 1 1 1 1 1
mednarodni letalski promet ktoe 29 26 20 23 25 32 35
drugo ktoe 78 78 74 74 74 74 74
skupaj ktoe 1394 1411 1455 1546 1627 1838 2148
Slika PR04-2: Raba energije v prometu glede na gorivo
Viri: 

Statistični urad RS; preračuni Institut Jožef Stefan

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
električna energija ktoe 13 13 13 15 14 14 14 14 23 22
biodizel ktoe 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
dizelsko gorivo ktoe 253 316 358 430 496 573 510 467 420 477
kerozin ktoe 11 17 18 20 18 19 19 21 25 27
letalski bencin ktoe 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1
biometanol ktoe 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
motorni bencin ktoe 607 722 801 860 967 956 836 811 845 838
utekočinjeni naftni plin ktoe 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
električna energija ktoe 15 15 16 17 17 17 17
biodizel ktoe 0 0 0 0 2 13 22
dizelsko gorivo ktoe 545 584 720 819 912 1123 1390
kerozin ktoe 29 26 20 23 25 32 35
letalski bencin ktoe 1 1 1 1 1 1 1
biometanol ktoe 0 0 0 0 0 0 0
motorni bencin ktoe 803 784 698 686 669 648 678
utekočinjeni naftni plin ktoe 0 0 0 0 1 2 2

Cilji

Neposrednega cilja za rabo energije v prometu Slovenija nima. Posredni cilji so:
- Povečanje učinkovitosti rabe energije v prometu za 10 % do leta 2010 glede na leto 2004 (ReNEP).
- 8-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v obdobju 2008–2012 glede na vrednost v izhodiščnem letu (1986) (ReNPVO).
- 9-odstotni prihranek končne energije do leta 2016 (Direktiva 2006/32/ES).
- Spodbujanje javnega potniškega prometa zaradi manjše porabe energije (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013).


Raba energije pomembno vpliva na okolje, najbolj preko podnebnih sprememb. Rast rabe v prometu je v zadnjem času izničila zmanjšanja v ostalih sektorjih, kar se odraža tudi v izpustih toplogrednih plinov. Ukrepi, ki vplivajo na učinkovitost rabe energije posameznih vozil, so imeli določen učinek, a je bil izničen s povečanjem števila vozil, prevoženih kilometrov, itd. Promet je edini sektor, kjer fosilna goriva predstavljajo daleč največji delež.

Zmanjševanje rabe končne energije je pomembno tako z vidika zagotavljanja zanesljivosti dobave energije, konkurenčnosti gospodarstva kakor tudi z vidika zmanjševanja vpliva na okolje preko zniževanja emisij onesnaževal zunanjega zraka in toplogrednih plinov.

Usmeritev prometne politike proti sonaravni rabi energije, nakazuje Resolucija o prometni politiki, konkretni ukrepi pa so zajeti tudi v Operativnem programu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012. Program vsebuje tako ukrepe, ki povečujejo učinkovitost rabe energije - zmanjševanje izpustov iz osebnih motornih vozil, kakor ukrepe, ki spreminjajo strukturo prometa - spodbujanje javnega potniškega prometa, trajnostni tovorni promet (prenos tovornega prometa s cest na železnice) ter ukrep za povečanje rabe obnovljivih virov energije v prometu - spodbujanje rabe biogoriv. Ukrepe v prometu vsebuje tudi Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008–2016. Glavni problem v Sloveniji je izvajanje ukrepov na področju prometa.

Raba energije v prometu je leta 2008 znašala 2.148 ktoe. Glede na predhodno leto je bila višja za 17 %, glede na 2000 za 63 %, glede na leto 1992 pa za 143 %. Daleč največ energije je porabljeno v cestnem prometu, ki je leta 2008 predstavljal slabih 94 % porabe. Mednarodni letalski promet je prispeval 1,6 %, železniški promet 1,3 %, domači letalski promet 0,05 %, drugo (poraba v kmetijstvu in gozdarstvu) pa 3,4 %. Med gorivi je leta 2008 prevladovalo dizelsko gorivo s 64,7 %, sledil je motorni bencin z 31,6 %. Druga goriva so bila kerozin z 1,6 %, biodizel z 1,0 %, električna energija z 0,8 %, utekočinjen naftni plin z 0,1 %, biometanol z 0,1 % in letalski bencin z 0,05 %.

Med različnimi vrstami prometa se je v obdobju 1992–2008 najbolj povečala raba energije v mednarodnem letalskem prometu, sledi cestni promet. V obdobju 2000–2008 je slika obrnjena saj se je najbolj povečala raba v cestnem prometu sledi mednarodni letalski promet. Raba energije v železniškem prometu je bila 2008 glede na 1992 višja za 2 %, glede na leto 2000 pa za 19 %.

Med gorivi se je daleč največ povečala raba dizelskega goriva. V zadnjih letih lahko to v veliki meri pripišemo tudi tranzitnemu prometu (MOP, 2009). Rast je zlasti velika v zadnjih dveh letih, t.j. po vstopu Romunije in Bolgarije v EU.

V skupni končni rabi energije na nivoju države je delež prometa leta 2008 znašal 39,5 %, kar je daleč največji delež v celotnem obdobju. Od leta 2005 se je povečal za skoraj 10 odstotnih točk.

Poraba energije v prometu je tesno povezana z njegovim obsegom, ta pa z gospodarsko rastjo. Zmanjšanje negativnih vplivov porabe fosilnih goriv v prometu sodi k ciljem Kjotskega protokola. Doseči jih je mogoče z zmanjšanjem prometnega povpraševanja, povečanjem energetske učinkovitosti prevoznih sredstev ali povečanjem deleža alternativnih oziroma bolj trajnostnih energetskih virov (predvsem biogoriv).

Povečano prometno povpraševanje in povečevanje deleža cestnega in letalskega prometa so, v kombinaciji s težjimi in močnejšimi avtomobili ter tovornjaki, za zdaj izničile tehnološke izboljšave pri energetski učinkovitosti motorjev, ki so bile manjše od načrtovanih. Zato je EU decembra 2008 sprejela uredbo o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil. Uredba določa, da povprečne emisije novih vozil po letu 2015 ne bodo smele presegati 130 g CO2/km, dodatno zmanjšanje emisij za 10 g CO2/km pa bo doseženo z izboljšanjem gum in rabo biogoriv.

Kljub temu je vprašanje, kdaj bo tehnološkim izboljšavam uspelo preseči gibanja rasti v cestnem prometu (EEA, 2006). V Sloveniji je izvajanje ukrepov, ki bi vplivali na spremembo obnašanja v prometu izrazito slabo. V javnem potniškem prometu število potniških kilometrov še vedno pada, železniški promet je omejen z infrastrukturo, v preteklosti se je vlagalo samo v cestno infrastrukturo, itd.

V EU-27 je delež cestnega prometa v rabi energije v prometu leta 2007 znašal 82 %, letalski promet 14 %, železniški promet 2 %, notranji pomorski promet pa 1 %. V skupni končni rabi energije je promet predstavljal 32,6 %.


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Resoluciji o nacionalnem energetskem programu (ReNEP), Uradni list RS, št. 57/2004, Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (ReNPVO), Uradni list RS, št. 2/06 in Uredbi o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih, Uradni list RS, št. 114/2009, ki implementira Direktivo 2006/32/ES o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah in Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013.
Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatki so bili izračunani na podlagi podatkov o porabi goriv v snovnih enotah, ki so bili s strani SURS-a posredovani EUROSTAT-u v obliki Skupnega vprašalnika (Joint Annual Questionnaire) in podatkov o kurilnih vrednostih za posamezna goriva, ki so bili pridobljeni v spletni aplikaciji SI-STAT Statističnega urada (tekoča goriva). Podatki za EU-27 so bili pridobljeni na spletni strani EUROSTAT-a pod rubriko »Environment and energy«.
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS oziroma EUROSTAT
Datum zajema podatkov za kazalec: 4. 12. 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi. Podatki za predhodno leto so dostopni konec tekočega leta.
Metodologija obdelave podatkov: Povprečne letne rasti rabe končne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100
Informacije o kakovosti:
- Prednosti: Vir osnovnih informacij je ena inštitucija (SURS, EUROSTAT) za celoten časovni niz. To omogoča kvalitetnejšo analizo dogajanja v obravnavanem obdobju.
- Zanesljivost: Zanesljivost podatkov je ocenjena z velikostjo statističnih razlik, ki se pojavljajo v energetski bilanci zaradi uporabe različnih kurilnih vrednosti. EUROSTAT uporablja kriterij, da je energetska bilanca dobra, če je statistična razlika manjša od 5 % porabe energije na nivoju države. Pri uporabljenih podatkih je statstična razlika na začetku obdobja 2,5 % do leta 1999 se giblje okrog 1 % po tem letu pa je nižja od enega odstotka. Nezaneljivost izhaja iz ocene porabe goriv v kmetijstvu.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Primernost: 1
Točnost: 2
Časovna primeljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura
- EEA, 2006: TERM 2006 01 – Transport final energy consumption by mode. Indicator Fact Sheet. European Environment Agency.
- EU, 2009: Uredba (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil.
- MG, 2004: Resolucija o nacionalnem energetskem programu. Uradni list RS, št. 57/2004.
- MOP, 2009: Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012.


Povezani kazalci


TWITTER