KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Lastništvo osebnih avtomobilov, ki je v tesni povezavi z njihovo rabo, doživlja v Sloveniji nadpovprečno hitro rast – v zadnjih 20 letih se je skoraj podvojilo. Od leta 2008 dalje lastništvo osebnih avtomobilov v Sloveniji ne raste več, kar je posledica gospodarske recesije v državi. Stopnja motorizacije, ki je izražena v številu osebnih avtomobilov na tisoč prebivalcev, v Sloveniji presega stopnjo motorizacije v številnih gospodarsko razvitejših državah EU.


Kazalec prikazuje razvoj stopnje motorizacije v obdobju 1970 do 2012 v Sloveniji, stopnjo motorizacije za izbrana leta (2003, 2005 in 2011) v državah EU-27 ter delež avtomobilov na dizelski pogon v Sloveniji v obdobju 1986-2013 in EU državah za leta 2003, 2007 in 2011.

Lastništvo osebnih avtomobilov ali stopnjo motorizacije praviloma izražamo s številom osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev (EEA, 2011). Osebni avtomobil je cestno motorno vozilo (razen motornih koles), namenjeno za prevoz potnikov, z največ devetimi sedeži (vključno z voznikovim). Število osebnih avtomobilov je opredeljeno z vozili, ki so na določen dan registrirana v državi in lahko uporabljajo ceste, odprte za javni promet (SURS, 2004).

Delež avtomobilov na dizelski pogon predstavlja število osebnih avtomobilov na dizelski pogon v primerjavi z vsemi osebnim avtomobilom (EEA, 2013).

Število tovornjakov na mio € BDP je razmerje med številom tovornjakov in tekočimi cenami BDP v miljonih € (EEA, 2013).


Grafi

Slika PR11-1: Število osebnih avtomobilov in prebivalcev, Slovenija, 1970-2012
Viri: 

Raziskave – Statistika, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS, 2008; Statistični letopisi Republike Slovenije 1993–2013, Statistični urad RS, 2013.

*Opomba k preglednici PR11-1: prelom v seriji podatkov, za podrobnejšo razlago glej metodologijo

Prikaži podatke
1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979
prebivalci število 1717995 1729941 1741343 1753296 1766040 1778454 1786977 1799384 1810997 1824001
osebni avtomobili število 150807 177284 198493 227981 251110 270732 306015 323554 366394 389192
stopnja motorizacije število osebnih avtomobilov/1000 prebivalcev 88 102 114 130 142 152 171 180 202 213
1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989
prebivalci število 1884477 1895264 1904805 1912374 1918482 1925022 1930506 1989462 1999988 1999404
osebni avtomobili število 416448 430132 448315 466003 489373 501538 490828 514850 548539 554592
stopnja motorizacije število osebnih avtomobilov/1000 prebivalcev 221 227 235 244 255 261 254 259 274 277
1990 1991 1992* 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
prebivalci število 1999945 2001768 1994084 1989408 1989477 1983012 1981297 1979811 1978334 1987755
osebni avtomobili število 578268 594289 606245 650344 668307 711364 743057 776798 811671 846109
stopnja motorizacije število osebnih avtomobilov/1000 prebivalcev 289 297 304 327 336 359 375 392 410 426
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
prebivalci število 1990094 1994026 1995033 1996433 1997590 2003358 2010377 2025866 2025866 2032362
osebni avtomobili število 866096 881487 894521 910429 933941 960213 980261 1014122 1045183 1058858
stopnja motorizacije število osebnih avtomobilov/1000 prebivalcev 435 442 448 456 468 479 488 501 516 521
2010 2011 2012
prebivalci število 2046976 2050189 2055496
osebni avtomobili število 1061646 1066495 1066028
stopnja motorizacije število osebnih avtomobilov/1000 prebivalcev 519 520 519
Slika PR11-2: Stopnja motorizacije (število osebnih avtomobilov/1000 prebivalcev), Slovenija, 1970-2012
Viri: 

Raziskave – Statistika, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS, 2008; Statistični letopisi Republike Slovenije 1993–2013, Statistični urad RS, 2013.

Prikaži podatke
1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979
stopnja motorizacije število osebnih avtomobilov/1000 prebivalcev 88 102 114 130 142 152 171 180 202 213
1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989
stopnja motorizacije število osebnih avtomobilov/1000 prebivalcev 221 227 235 244 255 261 254 259 274 277
1990 1991 1992* 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
stopnja motorizacije število osebnih avtomobilov/1000 prebivalcev 289 297 304 327 336 359 375 392 410 426
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
stopnja motorizacije število osebnih avtomobilov/1000 prebivalcev 435 442 448 456 468 479 488 501 516 521
2010 2011 2012
stopnja motorizacije število osebnih avtomobilov/1000 prebivalcev 519 520 519
Slika PR11-3: Delež osebnih avtomobilov na dizelski pogon, Slovenija, 1986-2013
Viri: 

Baza motornih vozil, NIO, 2014

*Opomba k preglednici PR11-3- Podatki pred letom 1992 so le ocene.

Prikaži podatke
1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992* 1993 1994 1995
osebni avtomobili na dizelski pogon % 7 7 7 7 7 8 8 8 8 8
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005
osebni avtomobili na dizelski pogon % 8 8 9 9 9 10 12 14 18 20
2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
osebni avtomobili na dizelski pogon % 24 28 30 33 35 37 39 40
Slika PR11-4: Število tovornjakov glede na BDP in število avtobusov glede na število prebivalstva, Slovenija,1995-2013
Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
tovornjaki na mio € BDP število 3 3 3 3 2 2 2 2 2 2
avtobusi na 1000 prebivalcev število 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
tovornjaki na mio € BDP število 2 2 2 2 2 2 2 2 2
avtobusi na 1000 prebivalcev število 1 1 1 1 1 1 1 1 1
Slika PR11-5: Stopnja motorizacije v evropskih državah leta 2003, 2007 in 2011
Viri: 

EU energy and transport in figures 2009, European Commission, Directorate-General for Energy and Transport, 2009 in EU transport in figures - statistical pocketbook 2013, European Comission, 2013.

Prikaži podatke
Romunija Madžarska Latvija Slovaška Bolgarija Danska Irska Češka Portugalska Grčija
2003 število na 1000 preb. 142 275 280 252 296 351 379 363 379 348
2007 število na 1000 preb. 164 300 398 265 272 378 434 412 412 428
2011 število na 1000 preb. 203 298 300 324 368 394 417 436 447 461
Švedska Velika Britanija Poljska Nizozemska Estonija Španija EU - 27 Belgija Francija EU-15
2003 število na 1000 preb. 454 452 294 425 321 441 436 464 506 481
2007 število na 1000 preb. 464 476 383 451 391 481 464 473 508 500
2011 število na 1000 preb. 464 466 470 470 482 482 483 490 502 509
Slovenija Nemčija Avstrija Ciper Finska Litva Malta Italija Luksemburg
2003 število na 1000 preb. 456 485 498 414 436 365 522 593 645
2007 število na 1000 preb. 501 501 510 521 485 472 548 598 665
2011 število na 1000 preb. 519 525 535 545 551 570 589 610 658
Slika PR11-6: Delež osebnih avtomobilov na dizelski pogon v evropskih državah v letih 2003, 2007 in 2011
Viri: 

Passenger cars by motor energy, Eurostat, 2014

Prikaži podatke
Ciper Nizozemska Švedska Švica Finska Madžarska Poljska Estonija Makedonija Nemčija
2003 % 11 15 5 7 12 12 9 12 / 18
2007 % 9 17 8 13 14 17 15 22 19 /
2011 % 10 17 17 20 21 22 24 27 27 28
Češka Velika Britanija Irska Hrvaška Latvija Slovenija* Norveška Italija Španija Avstrija
2003 % 16 16 13 26 14 / / / 35 46
2007 % 21 / 18 34 23 27 24 34 47 54
2011 % 29 31 31 36 36 36 39 39 53 56
Belgija Francija Luksemburg Slovenija Lihtenštajn
2003 % 45 43 40 11 10
2007 % 54 52 57 / 18
2011 % 62 / / / /

Cilji

V Sloveniji, pa tudi v EU in njenih članicah praviloma ni ciljev ali ciljnih vrednosti glede lastništva avtomobilov. Kljub temu države lastništvo različno obravnavajo – v skandinavskih državah, v katerih osnovno mobilnost omogoča kakovosten sistem javnega potniškega prometa, je osebni avtomobil veliko bolj obdavčen kakor v državah z drugačno prometno politiko.


Lastništvo osebnih avtomobilov je kazalec, ki je tesno povezan z njihovo rabo oziroma z obsegom avtomobilnosti ter, predvsem na urbanih območjih, tudi z zastoji. Last lastništva avtomobilov je zato tesno povezana s trendi sodobnega življenja, kot so zmanjšanje števila oseb na gospodinjstvo, večje število avtomobilov na gospodinjstvo, povečevanje povprečne razdalje potovanj, manjša dostopnost in fleksibilnost javnega prevoza – se pravi s spremembami načina življenja ljudi.

Cilji glede motorizacije v EU so praviloma bolj kakor na samo velikost voznega parka vezani na njegovo sestavo – na porabo goriva in emisijske standarde vozil. Kljub temu nekatere skandinavske države obravnavajo osebni avtomobil kot luksuzno blago, saj naj bi se osnovna mobilnost zagotavljala s sistemom javnega potniškega prometa. Zato kazalec posredno izkazuje tudi prometno-politično usmerjenost neke države ali regije, saj jim ponekod uspeva zagotavljati kakovostno mobilnost tudi brez osebnega avtomobila, zato je vozni park teh držav bistveno manjši.

Najvišjo stopnjo motorizacije beležijo praviloma v gospodarsko najbolj razvitih državah, kot so Luksemburg in Italija, hkrati pa je v nekaterih najbogatejših državah stopnja motorizacije veliko nižja od evropskega povprečja. Najnižjo stopnjo motorizacije izkazujejo države, ki so po gospodarski moči med najmanj razvitimi in so se EU priključile med zadnjimi (npr. Romunija, Slovaška in Madžarska). Med leti 2003 in 2011 se je vsem državam EU-27 stopnja motorizacije povečala. Največji preskok so naredile nekatere države, ki so vstopile v EU z letom 2004 oziroma 2007. Še zlasti to velja za baltske države in Madžarsko ter Romunijo in Bolgarijo. Nekatere med njimi so v tem elementu že tudi prehitele nekatere gospodarsko razvitejše države.

Pričakovati je, da se bo predvsem v razvitejših državah EU močna rast motorizacije počasi upočasnjevala, saj je število avtomobilov na prebivalca že relativno visoko, hkrati pa se razvijajo tudi bolj trajnostni načini prometa. V manj razvitih državah EU, ki še niso dosegle visokega števila avtomobilov na prebivalca pa je pričakovana nadaljnja rast lastništva vozil (EEA, 2011).

Med države z največjim povečanjem lastništva osebnih avtomobilov se uvršča tudi Slovenija, ki že leta visoko presega povprečje vseh novih članic in kandidatk EU razen Malte in Cipra. Leta 2012 je bilo v Sloveniji 1.066.028 osebnih avtomobilov, kar je 6-krat več kot leta 1970. Stopnja motorizacije je v letu 2012 znašala 519 osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev, kar je kar 162 avtomobilov na 1000 prebivalcev več kot leta 1995. Leta 2010 je povprečno slovensko gospodinjstvo (2,5 člana) imelo precej več kakor en avtomobil (leta 2010 – 1,32; leta 2009 -1,34; leta 2002 - 1,25; leta 1991 - 0,94).

Zaradi naraščanja števila osebnih avtomobilov, narašča tudi število izrabljenih avtomobilov. Le-ti so zaradi vsebnosti nevarnih snovi, ki jih vsebujejo, nevarni odpadek, zato je zelo pomembno, da je vzpostavljen učinkovit sistem zbiranja in ravnanja z njimi. V letu 2010 je bilo v Sloveniji razgrajenih nekaj manj kot 7.000 avtomobilov.

Kljub visoki stopnji rasti v preteklosti trg osebnih avtomobilov v Sloveniji ni kazal znakov zasičenosti, saj je število prvič registriranih vozil po izrazitem vrhu leta 1999 (zaradi uvedbe DDV) in poznejšem upadu, do leta 2008 spet hitro naraščalo. Šele recesija po letu 2008 je zaustavila rast. Zaradi prometne politike države in mest, ki je v veliki meri še naklonjena osebnemu avtomobilizmu, kar se kaže v pospešenih naložbah v cestno infrastrukturo, vse bolj nekonkurenčni ponudbi javnega potniškega prometa in spremembah v prostorski sestavi Slovenije (suburbanizacija, ki temelji na dostopnosti z osebnimi avtomobili), se vse večji delež prebivalstva odloča zadovoljevati svoje potrebe po prevozu z osebnim avtomobilom.

Delež osebnih avtomobilov na dizelski pogon je v Sloveniji med letoma 1986 in 2013 konstantno naraščal. Leta 1986 je delež znašal 7%, leta 2013 pa kar 40%. Večji delež vozil na dizelski pogon prispeva k boljšemu izkoristku energije, saj se je za potniški kilometer potrebne manj energije kot pri avtomobilih na bencinski pogon. Avtomobili na dizelski pogon znatno manj onesnažujejo s CO2, več pa prispevajo k onesnaževanju zraka z delci. V vseh državah EU-28 je delež vozil na dizelski pogon med letoma 2003 in 2007 narastel. Povprečni delež avtomobilov na dizelski pogon je v evropski državah nižji kot v Sloveniji. Znaša namreč 31%, medtem ko je bil v Sloveniji leta 2011 6% višji.

Število avtobusov na 1000 prebivalcev je bilo med letoma 1995 in 2013 v Sloveniji konstantno in je znašalo 1,2 avtobusa na 1000 prebivalcev. Število tovornjakov na milijon € BDP je v Sloveniji med letoma 1995 in 2003 padlo iz 3,3 na 1,9. Vzrok padca je bil v hitrejši rasti BDP kot številu tovornjakov. Leta 2003 se je rast BDP umirila, zato je bilo tudi število tovornjakov med letoma 2003 in 2013 konstantno in je znašalo 1,9 tovornjaka na milijon € BDP.


Podatki za Slovenijo (povzeto po SURS):

Cilji so povzeti po: /
Izvorna baza podatkov oz. vir:
Podatkovna baza Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Statistični urad RS:
- Raziskave - Statistika (7. 8. 2008)
- Statistični letopisi Republike Slovenije 1993–2013
- SI-STAT podatkovni portal > Demografsko in socialno področje > Prebivalstvo > Število prebivalcev > Prebivalstvo po velikih in petletnih starostnih skupinah in spolu, statistične regije, Slovenija, letno
- SI-STAT podatkovni portal > Ekonomsko področje > Transport > Registrirana cestna vozila > Cestna vozila in prve registracije cestnih vozil glede na vrsto vozila, Slovenija, letno
- SI-STAT podatkovni portal > BDP in nacionalni računi
Skrbnik podatkov:
- Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS (SPVCP)
- Statistični urad RS (SURS)
Datum zajema podatkov za kazalec: 22. oktober 2011, 7. avgust 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so prikazani za obdobje 1970-2012. Kazalec do leta 1991 upošteva podatke Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, katerih vir je Ministrstvo za notranje zadeve. Od tega leta dalje temelji kazalec na bazi Statističnega urada RS, ki podatke objavlja v redni letni publikaciji Statistični letopis Republike Slovenije in SI-STAT podatkovnem portalu. Stopnja motorizacije je za Slovenijo izračunana na podlagi letnih podatkov o številu prebivalcev (na dan 1.1. za predhodno leto) ter številu osebnih avtomobilov (na dan 31. 12. za tekoče leto). Upošteva se število osebnih avtomobilov, registriranih v Sloveniji. Specialni osebni avtomobili niso vključeni.
Metodologija obdelave podatkov: V podatkih Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je osebni avtomobil opredeljen kot motorno vozilo, namenjeno prevozu oseb, ki imajo poleg sedeža za voznika še največ osem sedežev (Zakon o varnosti cestnega prometa, 2004), v podatkih Statističnega urada RS pa med osebne avtomobile spadajo vozila iz kategorije vozil M1 (motorna vozila z vsaj štirimi kolesi, namenjena za prevoz oseb, ki imajo poleg sedeža za voznika še največ osem sedežev) brez osebnih specialnih vozil (osebni avtomobil, ki je oblikovan za posebne namene, in ne za prevoz potnikov, npr. gasilska vozila, rešilni avtomobili, pogrebna vozila ipd.) (SURS, 2011). Podatki za Slovenijo iz slike PR11-2 se zaradi različne metodologije zbiranja in obdelave podatkov ne ujemajo s podatki za Slovenijo na sliki PR11-3, ki so rezultat modeliranja (povzeti iz kazalca TERM32, EEA).
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca: Kazalec prikazuje več desetletij trajajoč niz podatkov, kar je redkost v tovrstnih podatkih, vendar z vmesno spremembo metodologije zbiranja leta 1992.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso izdelani.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2 (prelom podatkov leta 1992)
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države (povzeto po EEA):

Izvorna baza podatkov oz. vir: EU energy and transport in figures- statistical pocketbook, European Commission, Directorate-General for Energy and Transport in in Passenger cars by motor energy, Eurostat.
Skrbnik podatkov: European Commission, Directorate-General for Energy and Transport in Eurostat.
Datum zajema podatkov za kazalec: 21. julij 2011, 14. oktober 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so prikazani za leta 2003, 2007 in 2011.
Metodologija obdelave podatkov: Motorizacija je izračunana kot kvocient števila osebnih avtomobilov in števila prebivalcev. Vrzeli so zapolnjene z uporabo interpolacije ali pa je za manjkajoča leta uporabljena vrednost za prejšnja oziroma naslednja leta.
Geografska pokritost: EU-27 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: /
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo na daljši časovni niz.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso izdelani.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): /
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (podatki so ocene)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- EEA, 2011. TERM 32 – Size of the vehicle fleet. Indicator fact sheet. European Environment Agency.
- SURS, 2004. Glosar za statistiko transporta. Prevod dela: Glossary for transport statistics (UNECE, ECMT in EUROSTAT). Ljubljana, Statistični urad RS.
- Zakon o varnosti cestnega prometa (Ur.l.RS, št. 84/04.


TWITTER