KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Lastništvo osebnih avtomobilov, ki je v tesni povezavi z njihovo rabo, doživlja v Sloveniji nadpovprečno hitro rast – v zadnjih 20 letih se je skoraj podvojilo. Stopnja motorizacije v Sloveniji presega tudi stanje v številnih gospodarsko razvitejših državah EU.


Kazalec prikazuje razvoj stopnje motorizacije med leti 1970 in 2010 v Sloveniji in stopnjo motorizacije za izbrana leta v državah EU-27.

Lastništvo osebnih avtomobilov ali stopnjo motorizacije praviloma izražamo s številom osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev (EEA, 2011). Osebni avtomobil je cestno motorno vozilo (razen motornih koles), namenjeno za prevoz potnikov, z največ devetimi sedeži (vključno z voznikovim). Število osebnih avtomobilov je opredeljeno z vozili, ki so na določen dan registrirana v državi in lahko uporabljajo ceste, odprte za javni promet (SURS, 2004).


Grafi

Slika PR11-1: Število osebnih avtomobilov in prebivalcev v Sloveniji v obdobju 1970-2010
Viri: 

Raziskave – Statistika, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS, 2008; Statistični letopisi Republike Slovenije 1993–2011, Statistični urad RS.
*Opomba k preglednici PR11-1: prelom v seriji podatkov, glej metodologijo

Prikaži podatke
1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979
prebivalci število 1717995 1729941 1741343 1753296 1766040 1778454 1786977 1799384 1810997 1824001
osebni avtomobili število 150807 177284 198493 227981 251110 270732 306015 323554 366394 389192
1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989
prebivalci število 1884477 1895264 1904805 1912374 1918482 1925022 1930506 1989462 1999988 1999404
osebni avtomobili število 416448 430132 448315 466003 489373 501538 490828 514850 548539 554592
1990 1991 1992* 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
prebivalci število 1996377 1998912 1994084 1989408 1989477 1990266 1986989 1984923 1978334 1987755
osebni avtomobili število 578268 594289 606245 650344 668307 711364 743057 776798 811671 846109
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
prebivalci število 1990094 1994026 1995033 1996433 1997590 2003358 2010377 2025866 2032362 2046976
osebni avtomobili število 866096 881487 894521 910429 933941 960213 980261 1014122 1045183 1058858
2010
prebivalci število 2050189
osebni avtomobili število 1061646
Slika PR11-2: Stopnja motorizacije v Sloveniji v obdobju 1970-2010
Viri: 

Raziskave – Statistika, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS, 2008; Statistični letopisi Republike Slovenije 1993–2011, Statistični urad RS.

Prikaži podatke
1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979
stopnja motorizacije število osebnih avtomobilov/1000 prebivalcev 88 102 114 130 142 152 171 180 202 213
1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989
stopnja motorizacije število osebnih avtomobilov/1000 prebivalcev 221 227 235 244 255 261 254 259 274 277
1990 1991 1992* 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
stopnja motorizacije število osebnih avtomobilov/1000 prebivalcev 290 297 304 327 336 357 374 391 410 426
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
stopnja motorizacije število osebnih avtomobilov/1000 prebivalcev 435 442 448 456 468 479 488 501 514 517
2010
stopnja motorizacije število osebnih avtomobilov/1000 prebivalcev 518
Slika PR11-3: Stopnja motorizacije v evropskih državah leta 1995 in 2009
Viri: 

EEA, Size of the vehicle fleet (TERM 032), 2011

Prikaži podatke
Romunija Slovaška Madžarska Poljska Portugalska Latvija Češka Bolgarija Danska Grčija
1995 število na 1000 preb. 92 179 160 195 252 133 294 187 332 235
2005 število na 1000 preb. 147 233 270 313 350 320 373 311 372 409
2007 število na 1000 preb. 163 239 282 328 352 339 382 348 380 414
2009 število na 1000 preb. 180 244 294 342 355 357 386 386 386 419
Irska Estonija Nizozemska Združeno kraljestvo EU-27 Belgija Litva Španija Švedska Finska
1995 število na 1000 preb. 275 316 367 354 356 422 197 361 412 372
2005 število na 1000 preb. 410 387 439 448 449 465 425 471 458 461
2007 število na 1000 preb. 417 412 445 456 457 469 449 472 471 473
2009 število na 1000 preb. 430 436 449 463 466 471 473 474 481 484
Slovenija Francija Avstrija Ciper Nemčija Malta Italija Luksemburg
1995 število na 1000 preb. 350 421 423 399 417 490 529 711
2005 število na 1000 preb. 469 479 507 556 531 528 593 688
2007 število na 1000 preb. 478 484 517 548 541 545 599 696
2009 število na 1000 preb. 485 490 528 548 551 561 603 700

Cilji

V Sloveniji, pa tudi v EU in njenih članicah praviloma ni ciljev ali ciljnih vrednosti glede lastništva avtomobilov. Kljub temu države lastništvo različno obravnavajo – v skandinavskih državah, v katerih osnovno mobilnost omogoča kakovosten sistem javnega potniškega prometa, je osebni avtomobil veliko bolj obdavčen kakor v državah z drugačno prometno politiko.


Lastništvo osebnih avtomobilov je kazalec, ki je tesno povezan z njihovo rabo oziroma z obsegom avtomobilnosti ter, predvsem na urbanih območjih, tudi z zastoji. Last lastništva avtomobilov je torej tesno povezana s trendi sodobnega življenja kot so zmanjšanje števila oseb na gospodinjstvo, večje število avtomobilov na gospodinjstvo, povečevanje povprečne razdalje potovanj, manjša dostopnost in fleksibilnost javnega prevoza – se pravi s spremembami načina življenja ljudi.

Cilji glede motorizacije v EU so praviloma bolj kakor na samo velikost voznega parka vezani na njegovo sestavo – na porabo goriva in emisijske standarde vozil. Kljub temu nekatere skandinavske države obravnavajo osebni avtomobil kot luksuzno blago, saj naj bi se osnovna mobilnost zagotavljala s sistemom javnega potniškega prometa. Zato kazalec posredno izkazuje tudi prometno-politično usmerjenost neke države ali regije, saj jim ponekod uspeva zagotavljati kakovostno mobilnost tudi brez osebnega avtomobila, zato je vozni park teh držav bistveno manjši.

Najvišjo stopnjo motorizacije beležijo praviloma v gospodarsko najbolj razvitih državah, kot so Luksemburg in Italija, hkrati pa je v nekaterih najbogatejših državah stopnja motorizacije veliko nižja od evropskega povprečja. Najnižjo stopnjo motorizacije izkazujejo države, ki so po gospodarski moči med najmanj razvitimi in so se EU priključile med zadnjimi (npr. Romunija, Slovaška in Madžarska). Med leti 1995 in 2009 se je, z izjemo Luksemburga, vsem državam EU-27 stopnja motorizacije povečala. Največji preskok so naredile nekatere države, ki so vstopile v EU z letom 2004 oziroma 2007. Še zlasti to velja za baltske države in Madžarsko ter Romunijo in Bolgarijo. Nekatere med njimi so v tem elementu že tudi prehitele nekatere gospodarsko razvitejše države.

Pričakovati je, da se bo predvsem v razvitejših državah EU močna rast motorizacije počasi upočasnjevala, saj je število avtomobilov na prebivalca že relativno visoko, hkrati pa se razvijajo tudi bolj trajnostni načini prometa. V manj razvitih državah EU, ki še niso dosegle visokega števila avtomobilov na prebivalca pa je pričakovana nadaljnja rast lastništva vozil. (EEA, 2011).

Med države z največjim povečanjem lastništva osebnih avtomobilov se uvršča tudi Slovenija, ki že leta visoko presega povprečje vseh novih članic in kandidatk EU razen Malte in Cipra. Leta 2010 je bilo v Sloveniji 1.061.646 osebnih avtomobilov, kar je 6-krat več kot leta 1970. Stopnja motorizacije je v letu 2010 znašala 518 osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev, kar je kar 160 avtomobilov na 1000 prebivalcev več kot leta 1995. Leta 2010 je povprečno slovensko gospodinjstvo (2,5 člana) imelo več kakor en avtomobil (leta 2010 – 1,32; leta 2009 -1,34; leta 2002 - 1,25; leta 1991 - 0,94).

Zaradi naraščanja števila osebnih avtomobilov, narašča tudi število izrabljenih avtomobilov. Le-ti so zaradi vsebnosti nevarnih snovi, ki jih vsebujejo, nevarni odpadek, zato je zelo pomembno, da je vzpostavljen učinkovit sistem zbiranja in ravnanja z njimi. V letu 2010 je bilo v Sloveniji razgrajenih nekaj manj kot 7.000 avtomobilov.

Kljub visoki stopnji rasti v preteklosti trg osebnih avtomobilov v Sloveniji ne kaže znakov zasičenosti, saj število prvič registriranih vozil po izrazitem vrhu leta 1999 (zaradi uvedbe DDV) in poznejšem upadu, zadnja leta spet narašča. Zaradi prometne politike države in mest, ki je naklonjena osebnemu avtomobilizmu, kar se kaže v pospešenih naložbah v cestno infrastrukturo, vse bolj nekonkurenčni ponudbi javnega potniškega prometa in spremembah v prostorski sestavi Slovenije (suburbanizacija, ki temelji na dostopnosti z osebnimi avtomobili), se vse večji delež prebivalstva odloča zadovoljevati svoje potrebe po prevozu z osebnim avtomobilom.


Podatki za Slovenijo (povzeto po SURS):

Cilji so povzeti po: /
Izvorna baza podatkov oz. vir:

Podatkovna baza Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Statistični urad RS:
- Raziskave - Statistika (7. 8. 2008)
- Statistični letopisi Republike Slovenije 1993–2010
- SI-STAT podatkovni portal > Demografsko in socialno področje > Prebivalstvo > Število prebivalcev > Prebivalstvo po velikih in petletnih starostnih skupinah in spolu, statistične regije, Slovenija, letno
- SI-STAT podatkovni portal > Ekonomsko področje > Transport > Registrirana cestna vozila > Cestna vozila in prve registracije cestnih vozil glede na vrsto vozila, Slovenija, letno
Skrbnik podatkov:
- Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS (SPVCP)
- Statistični urad RS (SURS)
Datum zajema podatkov za kazalec: 22. oktober 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so prikazani za obdobje 1970-2010. Kazalec do leta 1991 upošteva podatke Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, katerih vir je Ministrstvo za notranje zadeve. Od tega leta dalje temelji kazalec na bazi Statističnega urada RS, ki podatke objavlja v redni letni publikaciji Statistični letopis Republike Slovenije in SI-STAT podatkovnem portalu. Stopnja motorizacije je za Slovenijo izračunana na podlagi letnih podatkov o številu prebivalcev (na dan 1.1. za predhodno leto) ter številu osebnih avtomobilov (na dan 31. 12. za tekoče leto). Upošteva se število osebnih avtomobilov, registriranih v Sloveniji. Specialni osebni avtomobili niso vključeni.
Metodologija obdelave podatkov: V podatkih Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je osebni avtomobil opredeljen kot motorno vozilo, namenjeno prevozu oseb, ki imajo poleg sedeža za voznika še največ osem sedežev (Zakon o varnosti cestnega prometa, 2004), v podatkih Statističnega urada RS pa med osebne avtomobile spadajo vozila iz kategorije vozil M1 (motorna vozila z vsaj štirimi kolesi, namenjena za prevoz oseb, ki imajo poleg sedeža za voznika še največ osem sedežev) brez osebnih specialnih vozil (osebni avtomobil, ki je oblikovan za posebne namene, in ne za prevoz potnikov, npr. gasilska vozila, rešilni avtomobili, pogrebna vozila ipd.) (SURS, 2011). Podatki za Slovenijo iz slike PR11-2 se zaradi različne metodologije zbiranja in obdelave podatkov ne ujemajo s podatki za Slovenijo na sliki PR11-3, ki so rezultat modeliranja (povzeti iz kazalca TERM32, EEA).
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca: Kazalec prikazuje več desetletij trajajoč niz podatkov, kar je redkost v tovrstnih podatkih, vendar z vmesno spremembo metodologije zbiranja leta 1992.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso izdelani.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2 (prelom podatkov leta 1992)
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države (povzeto po EEA):

Izvorna baza podatkov oz. vir: TERM 032, Size of the vehicle fleet
Skrbnik podatkov: European Environment Agency (EEA)
Datum zajema podatkov za kazalec: 21. julij 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so prikazani za leta 1995, 2005, 2007 in 2009. EEA je za izračun stopnje motorizacije uporabila podatke o osebnih vozilih v cestnem prometu, ki so rezultat modeliranja v projektu TREMOVE (model ocenjevanja in preučevanja učinkov različnih prometnih in okoljskih politik na promet v Evropi) ter podatke o številu prebivalcev za posamezna leta (EUROSTAT).
Metodologija obdelave podatkov: Motorizacija je izračunana kot kvocient števila osebnih avtomobilov in števila prebivalcev. Vrzeli so zapolnjene z uporabo interpolacije ali pa je za manjkajoča leta uporabljena vrednost za prejšnja oziroma naslednja leta.
Geografska pokritost:
EU-27 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: /
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo na daljši časovni niz.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso izdelani.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): /
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (podatki so ocene)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- EEA, 2011. TERM 32 – Size of the vehicle fleet. Indicator fact sheet. European Environment Agency.
- SURS, 2004. Glosar za statistiko transporta. Prevod dela: Glossary for transport statistics (UNECE, ECMT in EUROSTAT). Ljubljana, Statistični urad RS.
- Zakon o varnosti cestnega prometa (Ur.l.RS, št. 84/04.


Povezani kazalci


TWITTER