OKOLSJKI KAZALCI

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Uvozna odvisnost Slovenije se od leta 2008 počasi zmanjšuje. Leta 2014 je bila s 47 % dosežena najnižja vrednost po letu 2000, leta 2015 pa je znašala 48 %. Najbolj problematična je uvozna odvisnost pri plinastih gorivih, saj je Slovenija močno odvisna od uvoza iz Rusije.

 


Kazalec odvisnost od uvoza energije analizira več vidikov, ki določajo zanesljivost oskrbe z energijo:
• razpršenost uvoza energije po gorivih (uvoz goriv po državah),
• uvozna odvisnost države po gorivih (odstotek uvoza posameznih goriv),
• prispevek posameznega goriva k uvozni odvisnosti države (neto uvoz glede na skupno oskrbo z energijo).

 


Grafi

Slika EN25-1: Delež uvoženih fosilnih goriv v celotni oskrbi z energijo Slovenije, 2000-2015
Viri: 
Statistični urad Republike Slovenije (2017)
; Center za energetsko učinkovitost, Institut Jožef Stefan (2017)
Prikaži podatke

Uvozna odvisnost v oskrbi z energijo

Zemeljski plin

Naftni proizvodi

Surova nafta

Trdna goriva

2000

52,29

12,63

33,47

2,46

3,74

2001

50,61

12,67

34,72

0,07

3,14

2002

51,11

12,11

34,39

0,07

4,55

2003

52,36

13,23

34,68

-0,01

4,46

2004

52,18

12,72

34,74

-0,01

4,73

2005

52,19

12,84

34,79

-0,01

4,56

2006

51,35

12,41

34,44

-0,01

4,51

2007

51,57

12,59

34,44

-0,01

4,56

2008

56,34

11,45

39,15

-0,00

5,74

2009

50,40

11,69

35,11

-0,00

3,60

2010

50,30

11,88

34,54

-0,01

3,88

2011

48,23

10,11

34,59

-0,01

3,54

2012

51,16

10,11

36,77

-0,00

4,28

2013

47,43

10,13

33,44

-0,01

3,87

2014

46,84

9,49

33,92

-0,01

3,44

2015

48,45

10,25

35,04

-0,01

3,16

Slika EN25-2: Uvoz tekočih goriv, po državah, 2005-2015
Viri: 
Statistični urad Republike Slovenije (2017)
; Center za energetsko učinkovitost, Institut Jožef Stefan (2017)
Prikaži podatke

Latvija

Izrael

Države <1%

Bolgarija

Rusija

Grčija

Nemčija

Nedoločeno

Hrvaška

Malta

ZDA

Madžarska

Velika Britanija

Švica

Italija

Avstrija

Ciper

2005

0

0

15,58

0

48,84

12,21

27,32

0

80,34

0

27,52

147,47

0

0

415,39

618,76

1193,51

2006

0

0

19,22

0

2,20

0

28,66

0

113,33

0

35,16

115,31

4,06

409,66

174,70

877,40

1071,52

2007

0

0

16,01

0

8,80

0

19,87

0

39,96

537,23

23,69

111,69

0

2,20

170,81

861,99

1086,06

2008

0

0

42,74

0

5,50

0

26,27

0

17,82

27,12

26,75

125,50

201,49

469,22

301,70

847,44

1384,88

2009

32,95

1,04

34,46

17,77

12,10

88,87

11,53

0

17,56

29,96

120,87

117,95

26,96

1,10

493,15

627,40

1249,43

2010

0

70,39

25,00

38,58

20,90

65,29

14,89

0

34,42

29,68

72,56

128,12

398,69

0

493,02

472,77

1202,32

2011

0

0

30,51

54,08

33,52

12,96

21,05

0

14,25

32,89

30,18

137,30

429,78

132,56

573,31

530,93

1092,76

2012

0

0

18,34

0

30,80

29,62

20,28

0

30,75

0

395,74

163,22

266,61

1122,50

931,32

278,62

0

2013

0

0

13,89

0

28,31

109,81

26,36

0

85,40

0

45,17

182,87

282,97

1188,57

726,31

391,51

25,55

2014

29,72

63,40

72,74

0

252,71

150,08

27,46

0

171,44

0

188,98

145,34

0

0

1626,60

303,13

32,69

2015

0

30,00

76,18

0

16,50

353,66

24,39

0

169,48

40,00

368,95

136,67

0

0

1916,98

481,77

30,00

Slika EN25-3: Uvoz trdnih goriv, po državah, 2005-2015
Viri: 
Statistični urad Republike Slovenije (2017)
; Center za energetsko učinkovitost, Institut Jožef Stefan (2017)
Prikaži podatke

ZDA

Države <1%

Kolumbija

Venezuela

Poljska

Nemčija

Južna Afrika

Avstrija

Bosna in Hercegovina

Rusija

Italija

Češka republika

Indonezija

2005

0

1,56

0,98

0

6,44

0,59

0

15,63

0

23,51

20,82

18,23

245,07

2006

0

0,62

0

0

5,61

0,62

0

12,72

0,71

21,19

19,68

12,80

256,49

2007

0

0,61

0,61

0

1,82

1,31

26,08

13,29

4,55

10,92

18,34

35,73

218,14

2008

0

1,31

0

0

0

2,52

14,56

1,41

5,03

24,26

19,84

66,89

306,26

2009

0

0

0

0

0

2,55

0

0,70

3,60

13,13

17,65

49,01

171,39

2010

0

0,36

0

6,64

0

4,73

0

0

20,43

4,23

21,47

24,02

198,02

2011

0

0,61

0

5,45

0

6,24

0

0

20,20

3,03

18,43

39,64

164,41

2012

4,86

1,31

0

0,61

0

4,71

0

0

10,62

3,64

19,22

38,69

217,08

2013

0,63

1,97

5,63

0

1,43

3,49

0

2,86

18,30

1,25

29,22

38,58

164,67

2014

0

1,32

5,42

0

5,76

1,32

0

0,72

10,00

1,20

18,61

6,12

176,27

2015

0

1,36

0

0

5,03

1,36

0

10,78

7,08

3,23

7,47

3,19

164,55

Slika EN25-4: Uvoz plinastih goriv, po državah, 2005-2015
Viri: 
Statistični urad Republike Slovenije (2017)
; Center za energetsko učinkovitost, Institut Jožef Stefan (2017)
Prikaži podatke

Italija

Alžirija

Avstrija

Rusija

Hrvaška

2005

0

1,82

410,55

0

614,93

2006

0

0

321,49

164,23

509,63

2007

0

1,53

326,31

166,71

517,27

2008

0

21,71

294,81

195,33

460,71

2009

0

45,02

269,97

158,31

446,79

2010

0

47,60

314,18

142,81

447,45

2011

0

57,23

188,07

179,90

392,47

2012

0,76

55,10

125,94

275,48

329,77

2013

0,88

45,95

0

275,72

443,30

2014

6,93

0

0

422,54

256,31

2015

7,38

22,07

0

485,24

220,57


Cilji

- zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z energijo;
- povečanje zanesljivosti oskrbe z energijo, ki je možno preko zmanjšanja odvisnosti od uvoženih goriv in povečanja števila dobaviteljev.

 


EU in Slovenija na zelo visoko mesto v energetski politiki postavljata zanesljivost oskrbe. Na EU nivoju je to razvidno tudi iz zadnjega strateškega okvira Energetska unija, kjer je zanesljivost oskrbe z energijo eden izmed petih stebrov. Slovenija ima cilje s tega področja določene v Nacionalnem energetskem programu.

Ta problematika je postala pomembna zlasti pozimi 2008/2009 zaradi težav pri dobavi zemeljskega plina, ki so bile posledica ukrajinsko-ruskega spora, ter zopet leta 2014 zaradi situacije v Ukrajini.

Slovenija uvozi večji del fosilnih goriv. Pri tekočih gorivih in zemeljskem plinu je odvisnost 100 %, pri trdnih gorivih pa je bila leta 2015 20 %. Domači vir trdnih fosilnih goriv je po zaprtju rudnika Hrastnik samo še  rudnik lignita v Velenju. Uvožena fosilna goriva so leta 2015 v skupni oskrbi z energijo predstavljala 48 %, kar je 1-odstotno točko več kot leto prej, ko je bil dosežen najnižji delež po letu 2000. Dvig deleža uvoženih fosilnih goriv je posledica dejstva, da se je oskrba z energijo zmanjšala bolj kot poraba uvoženih fosilnih goriv, zlasti plinastih fosilnih goriv.

Slovenija uvaža tudi gorivo za jedrsko elektrarno, ki pa se statistično obravnava kot domače gorivo. Poleg tega uvaža tudi tekoča biogoriva in lesno biomaso vendar so statistično prikazana kot domači vir.

Slovenija tekoča goriva uvaža iz številnih držav, pri čemer se je potrebno zavedati, da država uvoza ni nujno država, iz katere gorivo izvira, saj se vmes dogajajo tudi preprodaje. Leta 2015 je bilo največ tekočih goriv uvoženih iz Italije (49 %), sledijo Avstrija z 12 %, ZDA z 9 %, Grčija z 9 %, Hrvaška s 4 %, Madžarska s 3 % ter številne ostale države, delež katerih je manjši od 1,5 %. V prejšnjih letih sta imela največji delež Ciper in Švica.

Pri trdnih gorivih je prav tako število držav, iz katerih Slovenija uvaža, veliko, vendar je delež uvoženega goriva iz najpomembnejše države v skupni energiji uvoženih trdnih goriv znatno višji kot pri tekočih gorivih. Iz Indonezije je bilo leta 2015 uvoženih kar 81 % trdnih goriv. To gorivo je bilo večinoma porabljeno v termoelektrarni-toplarni Ljubljana, njegova poraba pa se je leta 2009 zmanjšala zaradi pričetka sosežiga lesne biomase. Ostala trdna goriva so porabljena v končni rabi, zlasti v industriji. Nekaj se jih verjetno še vedno porabi v gospodinjstvih, vendar je količina tako majhna, da je statistika ne beleži več.

Pri plinastih gorivih je situacija najbolj problematična, kar se je pokazalo tudi v zimi 2008/2009. Glavna vira plina leta 2015 sta bila Rusija in Hrvaška, delež Alžirije pa je bil minimalen. Hrvaška delno črpa plin, vendar ga velik del uvaža v glavnem iz Rusije preko Avstrije in Madžarske. Slovenija ima zakupljene kapacitete v dve skladišču zemeljskega plina v Avstriji in na Hrvaškem.

Slovenija je torej močno izpostavljena pri dobavah premoga, vendar je zaradi domače proizvodnje delež v skupni oskrbi s trdnimi gorivi nizek (16 %). Zato to gorivo ni problematično z vidika zanesljivosti oskrbe. Prav tako z vidika zanesljivosti oskrbe niso problematična tekoča goriva, ki jih Slovenija uvaža iz številnih držav. Mnogo bolj je problematično zagotavljanje zanesljivosti pri oskrbi z zemeljskim plinom, kjer je glavni dobavitelj v zadnjih letih Rusija. Ta problem je pereč tudi na ravni EU, zato potekajo številna prizadevanja, da bi razširili nabor virov oziroma izboljšali dostopnost. V prvem četrtletju 2016 je Rusija prispevala 40 % porabe zemeljskega plina EU, Norveška 37 %, Alžirija 7 %, Libija pa 2 %


Cilji in pravna podlaga

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP, Ur.l.RS, št. 57/04) in svežnju o Energetski uniji.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Podatki so pripravljeni na letni osnovi. Za predhodno leto so dostopni konec tekočega leta.

Uvozna odvisnost za gorivo je izračunana kot količnik uvoza goriva in oskrbe z gorivom na ravni Slovenije.
Uvozna odvisnost na ravni države je izračuna kot količnik vsote uvoženih fosilnih goriv in skupne oskrbe z energijo na ravni države.
Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t (npr. če je bila lansko leto rast 15%, letos pa 16%, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16%/15%)*100]-100=6,7%, kjer je rast izražena v odstotkih.
 

Izvorna baza podatkov
Statistični urad Republike Slovenije
Skrbnik podatkov

Statistični urad Republike Slovenije

Datum zajema podatkov
06.02.2017
Podatki za obdobje
2000-2015
Geografska pokritost
EU-28
Informacije o kakovosti za ta kazalec

- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih informacij je ena ustanova (SURS, EUROSTAT) za celoten časovni niz. To omogoča kakovostnejšo analizo dogajanja v obravnavanem obdobju.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

- Evropska komisija 2016, Quarterly report on on European Gas Markets (https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/quarterly_report_...)

- EUROSTAT 2017, Podatki o uvozu plina na Hrvaško


Povezani kazalci