Kazalec delež OVE v rabi goriv v industriji neETS^*1 opisuje, kako se spreminja delež OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote^*2 v industriji neETS. Z večjim deležem OVE, ki je lahko posledica tako izvajanja ukrepov za pospeševanje izrabe OVE, kot tudi manjše rabe goriv v industriji neETS, se zmanjšuje izpust CO₂. Spremljanje tega kazalca omogoča spremljanje intenzivnosti nadomeščanja fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije v industriji neETS.

Opombi:

^*1   Industrija neETS je industrija, ki ni vključena v sistem trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov (ang. emission trading system – ETS).

^*2   Električna energija in daljinska toplota sta izvzeti, ker je energetski sektor vključen v sistem trgovanja s pravicami do izpustov toplogrednih plinov.

Delež OVE je leta 2018 predstavljal 16,4 % končne rabe energentov brez električne energije in daljinske toplote v industriji neETS in je za indikativno letno ciljno vrednostjo zaostajal že drugo leto zapored, in sicer tokrat za 3,6 odstotnih točk. Omenjeni delež se zmanjšuje že od leta 2015 dalje, leta 2018 se je glede na leto prej zmanjšal za 2,3 odstotne točke oz. 12,3 %. Od leta 2012 se je delež OVE povečal za 18 %, pri čemer se je skupna raba goriv povečala za 45 %, raba OVE pa za 72 %.

Na zmanjšanje deleža OVE leta 2018 je vplivalo skoraj 20-odstotno povečanje skupne rabe goriv, ki je bila najvišja v opazovanem obdobju. Po treh letih zmanjševanja se je ponovno povečala tudi končna raba OVE, in sicer za dobrih 5 %. Povečanje skupne rabe goriv je posledica izboljšanja energetske statistike za industrijo^*3. Najbolj se je povečala poraba tekočih goriv, ta je leta 2018 predstavljala 17 % skupne rabe goriv, in sicer za 34 %. Močno se je povečala tudi raba zemeljskega plina, ki je v strukturi energentov leta 2018 predstavljal največji delež, 56,3 %, in sicer za 22 %. Največ rabe OVE v industriji neETS je leta 2018 odpadlo na lesnopredelovalno industrijo (56,2 %), proizvodnjo kemikalij in kemičnih izdelkov (19,8 %) in proizvodnjo pohištva (5,2 %). Glede na leto prej je v lesnopredelovalni industriji prišlo do zmanjšanja rabe OVE, in sicer za 14 TJ oz. 1 %^*4. V proizvodnji pohištva se je raba OVE povečala za 38 TJ oz. 45 %^*5. Delež OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote v lesnopredelovalni industriji neETS je leta 2018 znašal 87 %, leto prej 96 %, kar je posledica tako povečanja skupne rabe goriv v tej panogi za 10 %, kot tudi že omenjenega zmanjšanja rabe OVE za 1 %.

Vrednost kazalca je bila leta 2018 že drugo leto zapored pod indikativno ciljno vrednostjo, in sicer za 3,6 odstotnih točk. Kako bo v prihodnje, je sicer težko napovedati. Do ciljne vrednosti kazalca za leto 2020 bi se moral delež OVE povečati za 5,6 odstotnih točk, kar je 2,8 odstotne točke na leto. Ob trenutnem trendu zmanjševanja vrednosti kazalca bi delež OVE tega leta znašal 12,6 % in bi za ciljno vrednostjo zaostajal za več kot 9 odstotnih točk.

Opombe:

^*3   SURS je leta 2019 končal projekt, v okviru katerega so razširili nabor podjetij, ki so vključena v raziskovanje. Gre za vzorčno raziskovanje, na podlagi katerega je moč oceniti rabo energije na celotni populaciji podjetij. V vzorec raziskovanja so sedaj zajeta tudi podjetja, ki imajo manj kot 20 zaposlenih, kar je prispevalo k temu, da se je število podjetij, zajetih v vzorec, iz 1.414 leta 2017 povzpelo na 3.401 leta 2018, število podjetij, zajetih v statistiko, pa iz 1.226 leta 2017 na 2.129 leta 2018.

^*4   Število podjetij, vključenih v energetsko statistiko v tej panogi, se je povečalo iz 52 v letu 2017 na 92 v letu 2018.

^*5   Število podjetij, vključenih v energetsko statistiko v tej panogi, se je povečalo iz 37 v letu 2017 na 57 v letu 2018.