KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Odškodnine se izplačujejo za škodo, ki jo na premoženju povzročijo živali zavarovanih vrst. V letu 2010 je bilo obravnavanih 1336 škodnih dogodkov. Za 1238 škodnih dogodkov je bilo v celoti ali delno odobreno izplačilo odškodnine v skupni višini 638.643 EUR. V odškodninskih zahtevkih so se uveljavljala povračila za škodo, ki so jo povzročile živali 24 zavarovanih vrst. Škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, so lastniki premoženja opazili predvsem v obdobju od julija do oktobra. Najpogostejši povzročitelji škode so velike zveri, škoda pa je najpogosteje povzročena na drobnici.


Kazalec prikazuje časovni pregled nastanka škode in število škodnih dogodkov, za katere je bilo odobreno izplačilo odškodnine iz proračuna RS. Odškodnine se izplačujejo za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst na premoženju. Kazalec prikazuje tudi potek izvedbe ukrepov za preprečevanje nadaljnje škode, ki jo lahko povzročijo velike zveri.

Kazalec uspeha je zmanjšanje števila škodnih dogodkov in je določen v Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (Uradni list RS, št. 2/06).


Grafi

Slika NB07-1: Škoda, ki so jo povzročile zavarovane vrste živali leta 2010
Viri: 

Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prostoživečih živalskih vrst, Agencija RS za okolje, 2011; ODSEV, Agencija RS za okolje, 2011.

Slika NB07-2: Število opaženih škodnih primerov
Viri: 

Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prostoživečih živalskih vrst, Agencija RS za okolje, 2011; ODSEV, Agencija RS za okolje, 2011.

Prikaži podatke
januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober
2005 število 7 7 22 42 58 93 117 223 245 169
2006 število 26 31 49 55 94 106 93 149 210 144
2007 število 30 40 59 86 121 82 123 182 191 130
2008 število 50 58 41 99 107 118 163 218 295 204
2009 število 37 33 52 62 76 72 110 127 158 109
2010 število 27 49 64 69 122 108 115 165 268 214
november december
2005 število 70 29
2006 število 75 36
2007 število 82 58
2008 število 111 73
2009 število 79 38
2010 število 105 30
Slika NB07-3: Število škodnih dogodkov glede na zavarovano vrsto živali
Viri: 

Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prostoživečih živalskih vrst, Agencija RS za okolje, 2011; ODSEV, Agencija RS za okolje, 2011.

Prikaži podatke
rjavi medved volk ris dihur krokar drugo
2005 število 817 61 28 28 102 25
2006 število 589 165 16 23 185 19
2007 število 294 354 7 17 282 144
2008 število 579 396 17 38 361 57
2009 število 353 410 16 44 32 42
2010 število 568 535 7 41 27 60
Slika NB07-4: Razporeditev odobrenih finančnih sredstev za povračilo škode, glede na zavarovano vrsto živali, ki jo je povzročila
Viri: 

Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prostoživečih živalskih vrst, Agencija RS za okolje, 2011; ODSEV, Agencija RS za okolje, 2011.

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010
rjavi medved EUR 194865.6 145159.8 81866.4 170678.5 154314.3 252496.6
volk EUR 30050.3 87841.6 203336 280580.2 271870.3 333485.4
ris EUR 6501.3 3280.8 1161.5 3712.2 3856.3 1263.7
dihur EUR 4268 5031 4750 14680.6 20888.5 9956
krokar EUR 15075.3 39380.8 52639.9 67172.2 13745.7 12377.6
drugo EUR 9313.6 8099.8 11732.7 42918.5 15501.9 29063.5
skupaj EUR 260074 288793.8 355486.4 580076.9 480177 638642.9
-
rjavi medved % 74.9 50.3 23 29.4 32.1 39.5
volk % 11.6 30.4 57.2 48.4 56.6 52.2
ris % 2.5 1.1 0.3 0.6 0.8 0.2
dihur % 1.6 1.7 1.3 2.5 4.4 1.6
krokar % 5.8 13.6 14.8 11.6 2.9 1.9
drugo % 3.6 2.8 3.3 7.4 3.2 4.6
Slika NB07-5: Število škodnih dogodkov glede na vrsto dejavnosti
Viri: 

Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prostoživečih živalskih vrst, Agencija RS za okolje, 2011; ODSEV, Agencija RS za okolje, 2011.

Prikaži podatke
drobnica sadjarstvo pridelava krme (bale) poljedelstvo perutnina čebelarstvo drugo
2005 število primerov 353 139 120 225 32 79 113
2006 število primerov 526 138 86 76 25 73 73
2007 število primerov 726 67 59 34 25 13 174
2008 število primerov 824 165 106 162 55 48 201
2009 število primerov 517 100 81 70 50 16 111
2010 število primerov 708 171 148 41 49 46 125
Slika NB07-6: Razporeditev odobrenih finančnih sredstev za povračilo škode, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, glede na dejavnost
Viri: 

Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prostoživečih živalskih vrst, Agencija RS za okolje, 2011; ODSEV, Agencija RS za okolje, 2011.

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010
drobnica EUR 104732.7 171839.9 279044.3 347837.6 331633 454851
sadjarstvo EUR 18804.4 20813.5 13260.4 46712.5 25718 38309
pridelava krme (bale) EUR 20277.8 17298.9 9491.4 18263.5 15277 15868
poljedelstvo EUR 27698.6 10736.2 5099.3 20647.3 15265 20670
perutnina EUR 4297.4 5121.3 5221.9 15017.6 20997 10989
čebelarstvo EUR 43352.8 34406.7 7908 32411.2 11397 37461
drugo EUR 40910.2 28577.8 35461.2 98852.2 59889 60495
skupaj EUR 260074 288794.3 355486.4 579741.9 480177 638643
-
drobnica % (EUR) 40.3 59.5 78.5 60 69.1 71.2
sadjarstvo % (EUR) 7.2 7.2 3.7 8 5.4 6
pridelava krme (bale) % (EUR) 7.8 6 2.7 3.1 3.2 2.5
poljedelstvo % (EUR) 10.7 3.7 1.4 3.6 3.2 3.2
perutnina % (EUR) 1.7 1.8 1.5 2.6 4.4 1.7
čebelarstvo % (EUR) 16.7 11.9 2.2 5.6 2.4 5.9
drugo % (EUR) 15.7 9.9 10 17 12.5 9.5
Slika NB07-7: Število vloženih vlog na javni razpis za izvajanje ukrepov za preprečitev nadaljne škode ter drugih možnih načinov varovanja premoženja
Viri: 

Zaključno poročilo Javni razpis, Agencija RS za okolje, 2010.

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010
vložene vloge število 37 73 130 91 137 144

Cilji

• Dograditev in izpopolnitev sistema preprečevanja škode in sprotno izplačevanje odškodnin zaradi škode, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst,
• določitev načinov varovanja premoženja in vrst ukrepov za preprečevanje nadaljnje škode.


Za škodo, ki jo povzročijo zavarovane živalske vrste na premoženju ljudi, je odgovorna država. Zakon o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 96/2004-UPB2, 8/2010-ZSKB-B) določa pogoje, kdaj so lastniki upravičeni do odškodnine zaradi škode na premoženju, ki jo povzročijo zavarovane živali. Lastnik mora ravnati kot dober gospodar in predhodno poskrbeti za zaščitne ukrepe.

V letih 2005 do 2007 se število škodnih dogodkov ni bistveno spreminjalo, v letu 2008 se je povečalo za več kot 30 %, v letu 2009 je bil zabeležen ponovni padec za skoraj 40 % in prav tolikšna porast v letu 2010. Za več kot 100 % so se v tem obdobju povečala odobrena sredstva za izplačilo, ki so se v letu 2009 ponovno približala ravni preteklih let in v letu 2010 dosegla rekordno raven v višini skoraj 150 % v primerjavi z letom 2005.

Škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, so lastniki premoženja opazili predvsem v obdobju od julija do oktobra. Upoštevani so tudi zavrnjeni odškodninski zahtevki, v katerih je bil povzročitelj škode nedvoumno prepoznan. Odškodninski zahtevki so zavrnjeni v primeru, kadar niso izpolnjeni zakonsko določeni pogoji (npr. neustrezno varovanje premoženja).

Velike zveri (rjavi medved, volk, ris) so v povprečju povzročile škodo v 75 % škodnih dogodkov, za katere je bilo odobreno izplačilo odškodnine. Delež se giblje med 59 % v letu 2007 do 89 % v letu 2010. Rjavi medved je v obdobju od leta 2005 do leta 2010 povzročil škodo med 26 % in 77 % škodnih dogodkov, šestletno povprečje je skoraj 50 %. Volk je v obdobju od leta 2005 do leta 2010 povzročil škodo med 6 in 45 % škodnih dogodkov, šestletno povprečje je 28 %.

Za povračilo škode, ki so jo povzročile velike zveri se je v teh letih namenilo od 78 % do 92 % finančnih sredstev.

Za škodo povzročeno na drobnici se je izplačalo med 40 % in 78 % finančnih sredstev. V zadnjih šestih letih se je za več kot 10 % zmanjšala poraba sredstev za plačilo škode na področju čebelarstva. Delež finančnih sredstev, ki se porabi za izplačilo škode povzročene na sadnem drevju se giblje okoli 7 %.

Sofinanciranje ukrepov za preprečevanje nadaljnje škode se izvaja na podlagi javnih razpisov s katerimi se sofinancira nakup elektromrež in pašnih aparatov z namenom preprečevanja nadaljnje škode, ki jo lahko povzročijo velike zveri. Javni razpisi so pripravljeni v skladu s Pravilnikom o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode (Ur. l. RS, št. 74/2005).


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (Uradni list RS, št. 2/06)
Izvorna baza podatkov oz. vir: ODSEV – evidenca odškodninskih zahtevkov
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, Sektor za ohranjanje narave, Petra Ulamec
Datum zajema podatkov za kazalec: 13. 4. 2011 Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Izplačila odškodnin za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih prosto živečih vrst temeljijo na 92. in 93. členu Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – ZON-UPB2, 61/06 – ZDru-1, 32/08 – odl. US in 8/10 - ZSKZ-B) in določbah Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1, Uradni list RS, št.16/04, 120/06 – Odl.US, 17/08). Predlagana višina je določena v lestvici, ki jo vsako leto potrdi minister, izplačila se izplačujejo na podlagi odškodninskih zahtevkov oškodovancev.
Oškodovanci prijavijo škodo Zavodu za gozdove Slovenije. Materialna dejstva v postopku ugotavljajo pooblaščenci za ocenjevanje škode, to so uslužbenci Zavoda za gozdove Slovenije. Opravijo ogled, izpolnijo zapisnik, predlagajo sklenitev sporazuma na podlagi lestvice. V primeru, da se oškodovanci ne strinjajo s predlagano višino odškodnine, lahko na Agencijo RS za okolje vložijo vlogo, na podlagi katere uveljavijo višjo višino odškodnine, za katero so dolžni predložiti ustrezno dokumentacijo.
Metodologija obdelave podatkov:
Na Agenciji RS za okolje se odloča o upravičenosti in višini odškodnine ter vodi evidenca odškodninskih zahtevkov, ki se zbirajo v aplikaciji ODSEV. Agencija RS za okolje vsako leto objavi poročilo o Analizi odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst in pripravi zaključno poročilo za Javni razpis.
Pomožni sloj za izris karte je Osrednje območje življenskega prostora medveda. Sloj služi kot podlaga za izvajanje ukrepov varstva in sožitja rjavega medveda s človekom iz Strategije upravljanja z rjavim medvedom (Ursus arctos) v Sloveniji, ki jo je Vlada RS sprejela januarja 2002.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Uporabljeni so uradni podatki, ki so razvidni iz zapisnikov o nastanku škode, ki so jo povzročile zavarovane živali.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki so točni.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Se ne nanaša na kazalec.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura
- Ulamec, P. Nartnik I. 2006. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2005. Ljubljana, Agencija RS za okolje.
- Ulamec, P. 2007. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2006. Ljubljana, Agencija RS za okolje.
- Ulamec, P. 2008. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2007. Ljubljana, Agencija RS za okolje.
- Ulamec, P. 2009. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2008. Ljubljana, Agencija RS za okolje.
- Ulamec, P. 2010. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2009. Ljubljana, Agencija RS za okolje.
- Ulamec, P. 2011. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2010. Ljubljana, Agencija RS za okolje.
- Zaključno poročilo Javni razpis, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, Agencija RS za okolje, 2010. Skrbnik: Petra Ulamec.


Povezani kazalci


TWITTER