KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Odškodnine se izplačujejo za škodo, ki jo na premoženju povzročijo živali zavarovanih vrst. V letu 2011 je bilo obravnavanih 905 škodnih dogodkov. Za 858 škodnih dogodkov je bilo v celoti ali delno odobreno izplačilo odškodnine v skupni višini 443.695,30 EUR. V odškodninskih zahtevkih so se uveljavljala povračila za škodo, ki so jo povzročile živali 20 zavarovanih vrst. Škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, so lastniki premoženja opazili predvsem v obdobju od julija do oktobra. Najpogostejši povzročitelji škode so velike zveri, škoda pa je najpogosteje povzročena na drobnici.


Kazalec prikazuje časovni pregled nastanka škode in število škodnih dogodkov, za katere je bilo odobreno izplačilo odškodnine iz proračuna RS. Odškodnine se izplačujejo za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst na premoženju. Kazalec prikazuje tudi potek izvedbe ukrepov za preprečevanje nadaljnje škode, ki jo lahko povzročijo velike zveri.

Kazalec uspeha je zmanjšanje števila škodnih dogodkov in je določen v Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (Uradni list RS, št. 2/06).


Grafi

Slika NB07-1: Škoda, ki so jo povzročile zavarovane vrste živali leta 2010
Viri: 

Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prostoživečih živalskih vrst, Agencija RS za okolje, 2011; ODSEV, Agencija RS za okolje, 2011.

Slika NB07-2: Število opaženih škodnih primerov
Viri: 

ODSEV, Agencija RS za okolje, 2013.

Prikaži podatke
januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober
2005 število 7 7 22 42 58 93 117 223 245 169
2006 število 26 31 49 55 94 106 93 149 210 144
2007 število 30 40 59 86 121 82 123 182 191 130
2008 število 50 58 41 99 107 118 163 218 295 204
2009 število 37 33 52 62 76 72 110 127 158 109
2010 število 27 49 64 69 122 108 115 165 268 214
2011 število 23 28 55 59 88 76 84 149 131 105
november december
2005 število 70 29
2006 število 75 36
2007 število 82 58
2008 število 111 73
2009 število 79 38
2010 število 105 30
2011 število 72 35
Slika NB07-3: Število škodnih dogodkov glede na zavarovano vrsto živali
Viri: 

ODSEV, Agencija RS za okolje, 2013.

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
rjavi medved število 817 589 294 578 353 568 293
volk število 61 165 354 397 410 535 436
ris število 28 16 7 17 16 7 7
dihur število 28 23 17 38 44 41 24
krokar število 102 185 282 361 32 27 30
drugo število 25 19 144 58 42 60 69
skupaj število 1061 997 1098 1449 897 1238 859
Slika NB07-4: Razporeditev odobrenih finančnih sredstev za povračilo škode, glede na zavarovano vrsto živali, ki jo je povzročila
Viri: 

ODSEV, Agencija RS za okolje, 2013

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
rjavi medved EUR 194865.6 145159.8 81866.4 170678.5 154314.3 252496.7 113703.1
volk EUR 30050.3 87841.6 203336 280580.2 271870.3 333485.4 252106.2
ris EUR 6501.3 3280.8 1161.5 3712.2 3856.3 1263.8 975
dihur EUR 4268 5031 4750 14680.6 20888.5 9956.1 3254.8
krokar EUR 15075.3 39380.8 52639.9 67172.2 13745.7 12377.6 36156.7
drugo EUR 9313.6 8099.8 11732.7 42918.5 15501.9 29063.5 37499.4
skupaj EUR 260074 288793.8 355486.4 580076.9 480177 638642.9 443695.3
-
rjavi medved % 74.9 50.3 23 29.4 32.1 39.5 25.6
volk % 11.6 30.4 57.2 48.4 56.6 52.2 56.8
ris % 2.5 1.1 0.3 0.6 0.8 0.2 0.2
dihur % 1.6 1.7 1.3 2.5 4.4 1.6 0.7
krokar % 5.8 13.6 14.8 11.6 2.9 1.9 8.1
drugo % 3.6 2.8 3.3 7.4 3.2 4.6 8.5
Slika NB07-5: Število škodnih dogodkov glede na vrsto dejavnosti
Viri: 

ODSEV, Agencija RS za okolje, 2013.

Prikaži podatke
drobnica sadjarstvo pridelava krme (bale) poljedelstvo perutnina čebelarstvo drugo
2005 število primerov 353 139 120 225 32 79 113
2006 število primerov 526 138 86 76 25 73 73
2007 število primerov 726 67 59 34 25 13 174
2008 število primerov 824 165 106 162 55 48 201
2009 število primerov 517 100 81 70 50 16 111
2010 število primerov 708 171 97 92 49 46 125
2011 število primerov 560 67 61 26 38 20 110
Slika NB07-6: Razporeditev odobrenih finančnih sredstev za povračilo škode, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, glede na dejavnost
Viri: 

ODSEV, Agencija RS za okolje, 2013.

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
drobnica EUR 104732.7 171839.9 279044.3 347837.6 331633.3 454851.2 297195.7
sadjarstvo EUR 18804.4 20813.5 13260.4 46712.5 25718.2 38309.1 19053.1
pridelava krme (bale) EUR 20277.8 17298.9 9491.4 18263.5 15277.5 15868.1 20448
poljedelstvo EUR 27698.6 10736.2 5099.3 20647.3 15264.7 20670.2 13740.1
perutnina EUR 4297.4 5121.3 5221.9 15017.6 20997 10988.9 4815.4
čebelarstvo EUR 43352.8 34406.7 7908 32411.2 11396.9 37461 11186.8
drugo EUR 40910.2 28577.8 35461.2 98852.2 59889 60494.9 77256
skupaj EUR 260074 288794.3 355486.4 579741.9 480177 638642.9 443695.1
-
drobnica % (EUR) 40.3 59.5 78.5 60 69.1 71.2 67
sadjarstvo % (EUR) 7.2 7.2 3.7 8 5.4 6 4.3
pridelava krme (bale) % (EUR) 7.8 6 2.7 3.1 3.2 2.5 4.6
poljedelstvo % (EUR) 10.7 3.7 1.4 3.6 3.2 3.2 3.1
perutnina % (EUR) 1.7 1.8 1.5 2.6 4.4 1.7 1.1
čebelarstvo % (EUR) 16.7 11.9 2.2 5.6 2.4 5.9 2.5
drugo % (EUR) 15.7 9.9 10 17 12.5 9.5 17.4
Slika NB07-7: Število vloženih vlog na javni razpis za izvajanje ukrepov za preprečitev nadaljne škode ter drugih možnih načinov varovanja premoženja
Viri: 

Zaključno poročilo Javni razpis, Agencija RS za okolje, 2010

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010
vložene vloge število 37 73 130 91 137 144

Cilji

• Dograditev in izpopolnitev sistema preprečevanja škode in sprotno izplačevanje odškodnin zaradi škode, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst,
• določitev načinov varovanja premoženja in vrst ukrepov za preprečevanje nadaljnje škode.


Za škodo, ki jo povzročijo zavarovane živalske vrste na premoženju ljudi, je odgovorna država. Zakon o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 96/04-ZON-UPB2, 61/06-ZDru-1, 32/08-OdlUS in 8/10-ZSKZ-B) določa pogoje, kdaj so lastniki upravičeni do odškodnine zaradi škode na premoženju, ki jo povzročijo zavarovane živali. Lastnik mora ravnati kot dober gospodar in predhodno poskrbeti za zaščitne ukrepe.

V letih 2005 do 2007 se število škodnih dogodkov ni bistveno spreminjalo, v letu 2008 se je povečalo za več kot 30 %, v letu 2009 je bil zabeležen ponovni padec za skoraj 40 % in prav tolikšna porast v letu 2010 ter ponovni padec v letu 2011, primerljiv z letom 2009. Za več kot 100 % so se v tem obdobju povečala odobrena sredstva za izplačilo, ki so se v letu 2009 ponovno približala ravni preteklih let in v letu 2010 dosegla rekordno raven v višini skoraj 150 % v primerjavi z letom 2005. V letu 2011 je bila višina odobrenih sredstev za izplačilo ponovno nižja, podobna kot leta 2009.

Škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, so lastniki premoženja opazili predvsem v obdobju od julija do oktobra. Upoštevani so tudi zavrnjeni odškodninski zahtevki, v katerih je bil povzročitelj škode nedvoumno prepoznan. Odškodninski zahtevki so zavrnjeni v primeru, kadar niso izpolnjeni zakonsko določeni pogoji (npr. neustrezno varovanje premoženja).

Velike zveri (rjavi medved, volk, ris) so v povprečju povzročile škodo v 85 % škodnih dogodkov, za katere je bilo odobreno izplačilo odškodnine. Delež se giblje med 78 % v letu 2008 do 92 % v letu 2010. Rjavi medved je v obdobju od leta 2005 do leta 2011 povzročil škodo med 23 % in 75 % škodnih dogodkov, sedemletno povprečje je 40 %. Volk je v obdobju od leta 2005 do leta 2011 povzročil škodo med 12 in 57 % škodnih dogodkov, sedemletno povprečje je 45 %.

Za povračilo škode, ki so jo povzročile velike zveri se je v teh letih namenilo od 78 % do 92 % finančnih sredstev.

Za škodo povzročeno na drobnici se je izplačalo med 40 % in 78 % finančnih sredstev. V zadnjih sedmih letih se je za več kot 10 % zmanjšala poraba sredstev za plačilo škode na področju čebelarstva. Delež finančnih sredstev, ki se porabi za izplačilo škode povzročene na sadnem drevju se giblje okoli 7 %.

Sofinanciranje ukrepov za preprečevanje nadaljnje škode se izvaja na podlagi javnih razpisov s katerimi se sofinancira nakup elektromrež in pašnih aparatov z namenom preprečevanja nadaljnje škode, ki jo lahko povzročijo velike zveri. Javni razpisi so pripravljeni v skladu s Pravilnikom o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode (Ur. l. RS, št. 74/2005). V letu 2011 razpis ni bil izveden. Vsa sredstva so bila namenja izplačilu odškodnin.


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (Uradni list RS, št. 2/06)
Izvorna baza podatkov oz. vir: ODSEV – evidenca odškodninskih zahtevkov
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, Sektor za ohranjanje narave, Mateja Blažič
Datum zajema podatkov za kazalec: 28. 4. 2013 Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Izplačila odškodnin za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih prosto živečih vrst temeljijo na 92. in 93. členu Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – ZON-UPB2, 61/06 – ZDru-1, 32/08 – odl. US in 8/10 - ZSKZ-B) in določbah Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1, Uradni list RS, št.16/04, 120/06 – Odl.US, 17/08). Predlagana višina je določena v lestvici, ki jo potrdi minister, izplačila se izplačujejo na podlagi odškodninskih zahtevkov oškodovancev.
Oškodovanci prijavijo škodo Zavodu za gozdove Slovenije. Materialna dejstva v postopku ugotavljajo pooblaščenci za ocenjevanje škode, to so uslužbenci Zavoda za gozdove Slovenije. Opravijo ogled, izpolnijo zapisnik, predlagajo sklenitev sporazuma na podlagi lestvice. V primeru, da se oškodovanci ne strinjajo s predlagano višino odškodnine, lahko na Agencijo RS za okolje vložijo vlogo, na podlagi katere uveljavijo višjo višino odškodnine, za katero so dolžni predložiti ustrezno dokumentacijo.
Metodologija obdelave podatkov:
Na Agenciji RS za okolje se odloča o upravičenosti in višini odškodnine ter vodi evidenca odškodninskih zahtevkov, ki se zbirajo v aplikaciji ODSEV. Agencija RS za okolje vsako leto objavi poročilo o Analizi odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst in pripravi zaključno poročilo za Javni razpis.
Pomožni sloj za izris karte je Osrednje območje življenjskega prostora medveda. Sloj služi kot podlaga za izvajanje ukrepov varstva in sožitja rjavega medveda s človekom iz Strategije upravljanja z rjavim medvedom (Ursus arctos) v Sloveniji, ki jo je Vlada RS sprejela januarja 2002.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Uporabljeni so uradni podatki, ki so razvidni iz zapisnikov o nastanku škode, ki so jo povzročile zavarovane živali.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki so točni.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Se ne nanaša na kazalec.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura
- Ulamec, P. Nartnik I. 2006. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2005. Ljubljana, Agencija RS za okolje.
- Ulamec, P. 2007. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2006. Ljubljana, Agencija RS za okolje.
- Ulamec, P. 2008. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2007. Ljubljana, Agencija RS za okolje.
- Ulamec, P. 2009. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2008. Ljubljana, Agencija RS za okolje.
- Ulamec, P. 2010. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2009. Ljubljana, Agencija RS za okolje.
- Ulamec, P. 2011. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2010. Ljubljana, Agencija RS za okolje.
- Zaključno poročilo Javni razpis, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, Agencija RS za okolje, 2010. Skrbnik: Petra Ulamec.


Povezani kazalci


TWITTER