KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Odškodnine se izplačujejo za škodo, ki jo na premoženju povzročijo živali zavarovanih vrst. V letu 2018 je bilo obravnavanih 738 škodnih dogodkov. Za 635 škodnih dogodkov je bilo odobreno izplačilo odškodnine v skupni višini 301.424,80 EUR. V odškodninskih zahtevkih so se uveljavljala povračila za škodo, ki so jo povzročile živali 23 zavarovanih vrst. Škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, so lastniki premoženja opazili predvsem v obdobju od julija do oktobra. Najpogostejši povzročitelji škode so velike zveri, škoda pa je najpogosteje povzročena na drobnici, za katero se izplačuje tudi največ finančnih sredstev, v letu 2018 kar 43 %. 


Kazalec prikazuje časovni pregled nastanka škode in število škodnih dogodkov, za katere je bilo odobreno izplačilo odškodnine iz proračuna RS. Odškodnine se izplačujejo za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst na premoženju.

Kazalec uspeha je zmanjšanje števila škodnih dogodkov in je določen v Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (Uradni list RS, št. 2/06).


Grafi

Slika NB07-1: Škoda, ki so jo povzročile zavarovane vrste živali leta 2018
Viri: 

Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prostoživečih živalskih vrst, Agencija RS za okolje, 2019; ODSEV, Agencija RS za okolje, 2019.

Slika NB07-2: Število opaženih škodnih primerov
Viri: 

Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prostoživečih živalskih vrst, Agencija RS za okolje, 2019; ODSEV, Agencija RS za okolje, 2019.

Prikaži podatke

2005 [število]

2006 [število]

2007 [število]

2008 [število]

2009 [število]

2010 [število]

2011 [število]

2012 [število]

2013 [število]

2014 [število]

2015 [število]

2016 [število]

2017 [število]

2018 [število]

januar

7

26

30

50

37

27

23

28

14

22

25

22

33

33

februar

7

31

40

58

33

49

28

35

16

16

14

26

30

13

marec

22

49

59

41

52

64

55

34

49

31

39

45

55

40

april

42

55

86

99

62

69

59

56

56

52

38

51

46

42

maj

58

94

121

107

76

122

88

96

94

101

48

87

78

86

junij

93

106

82

118

72

108

76

104

61

96

32

56

86

54

julij

117

93

123

163

110

115

84

163

64

98

70

70

103

60

avgust

223

149

182

218

127

165

147

269

89

149

94

91

170

99

september

245

210

191

295

158

268

131

242

146

217

187

118

266

123

oktober

169

144

130

204

109

214

105

147

80

137

139

93

159

87

november

70

75

82

111

79

105

72

98

41

60

56

71

90

63

december

29

36

58

73

38

30

35

23

23

30

19

24

27

38

Slika NB07-3: Število škodnih dogodkov glede na zavarovano vrsto živali
Viri: 

Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prostoživečih živalskih vrst, Agencija RS za okolje, 2019; ODSEV, Agencija RS za okolje, 2019.

Prikaži podatke

rjavi medved [število]

volk [število]

ris [število]

dihur [število]

krokar [število]

drugo [število]

skupaj [število]

2005

817

61

28

28

102

25

1061

2006

589

165

16

23

185

19

997

2007

294

354

7

17

282

144

1098

2008

578

397

17

38

361

58

1449

2009

353

410

16

44

32

42

897

2010

568

535

7

41

27

60

1238

2011

293

434

7

24

30

69

857

2012

592

347

2

51

33

119

1144

2013

364

149

0

42

22

82

659

2014

519

205

0

55

40

114

933

2015

396

114

1

39

45

166

761

2016

368

100

1

55

75

155

754

2017

514

174

2

59

104

290

1143

2018

182

188

1

43

82

242

738

Slika NB07-4: Razporeditev odobrenih finančnih sredstev za povračilo škode, glede na zavarovano vrsto živali, ki jo je povzročila
Viri: 

Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prostoživečih živalskih vrst, Agencija RS za okolje, 2019; ODSEV, Agencija RS za okolje, 2019.

Prikaži podatke

rjavi medved [EUR]

volk [EUR]

ris [EUR]

dihur [EUR]

krokar [EUR]

drugo [EUR]

skupaj [EUR]

-

rjavi medved [%]

volk [%]

ris [%]

dihur [%]

krokar [%]

drugo [%]

2005

194865,56

30050,26

6501,33

4267,96

15075,32

9313,57

260074

74,93

11,55

2,50

1,64

5,80

3,58

2006

145159,81

87841,58

3280,77

5031

39380,84

8099,82

288793,82

50,26

30,42

1,14

1,74

13,64

2,80

2007

81866,39

203336

1161,47

4750,02

52639,86

11732,66

355486,40

23,03

57,20

0,33

1,34

14,81

3,30

2008

170678,47

280580,18

37122

146806

671722

429185

580076,91

29,40

48,40

0,64

2,53

11,59

7,40

2009

154314,32

271870,30

3856,29

20888,46

13745,66

15501,94

480176,97

32,14

56,62

0,80

4,35

2,86

3,23

2010

252496,68

333485,40

1263,75

9956,05

12377,61

29063,45

638642,94

39,50

52,20

0,20

1,60

1,90

4,60

2011

113703,14

251486,68

975

3254,83

36156,70

37499,45

443075,80

25,66

56,76

0,22

0,73

8,16

8,46

2012

232339,10

191879,75

150

6047,32

9392,97

130512,33

570321,47

40,74

33,64

0,03

1,06

1,65

22,88

2013

145066,04

89246,18

0

4388,50

13229,81

59401,62

311332,15

46,60

28,67

0

1,41

4,25

19,08

2014

192206,06

139493,95

0

4768,47

24107,28

90115,10

450690,86

42,65

30,95

0

1,06

5,35

19,99

2015

148343,68

83914,30

168,75

4729,07

8353,03

58316,16

303824,99

48,83

27,62

0,06

1,56

2,75

19,19

2016

136126,03

63481,84

24,86

5559,91

10104,10

47888,60

263185,34

51,72

24,12

0,01

2,11

3,84

18,20

2017

164654,19

164204,06

1434,97

5925,29

19833,09

169072,35

525123,95

31,36

31,27

0,27

1,13

3,78

32,20

2018

57247,66

120971,70

0

9588,15

13252,28

100365,01

301424,80

18,99

40,13

0

3,18

4,40

33,30

Slika NB07-5: Število škodnih dogodkov glede na vrsto dejavnosti
Viri: 

Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prostoživečih živalskih vrst, Agencija RS za okolje, 2019; ODSEV, Agencija RS za okolje, 2019.

Prikaži podatke

drobnica [število primerov]

sadjarstvo [število primerov]

pridelava krme (bale) [število primerov]

poljedelstvo [število primerov]

perutnina [število primerov]

čebelarstvo [število primerov]

drugo [število primerov]

2005

353

139

120

225

32

79

113

2006

526

138

86

76

25

73

73

2007

726

67

59

34

25

13

174

2008

824

165

106

162

55

48

201

2009

517

100

81

70

50

16

111

2010

708

171

97

92

49

46

125

2011

558

67

61

26

38

20

110

2012

556

139

89

48

73

70

221

2013

286

67

43

19

52

61

165

2014

328

119

69

53

78

68

326

2015

246

86

82

37

55

65

192

2016

243

77

75

30

75

85

169

2017

398

103

78

64

78

102

345

2018

317

55

44

26

73

28

204

Slika NB07-6: Razporeditev odobrenih finančnih sredstev za povračilo škode, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, glede na dejavnost
Viri: 

Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prostoživečih živalskih vrst, Agencija RS za okolje, 2019; ODSEV, Agencija RS za okolje, 2019.

Prikaži podatke

drobnica [EUR]

sadjarstvo [EUR]

pridelava krme (bale) [EUR]

poljedelstvo [EUR]

perutnina [EUR]

čebelarstvo [EUR]

drugo [EUR]

skupaj [EUR]

-

drobnica [% (EUR)]

sadjarstvo [% (EUR)]

pridelava krme (bale) [% (EUR)]

poljedelstvo [% (EUR)]

perutnina [% (EUR)]

čebelarstvo [% (EUR)]

drugo [% (EUR)]

2005

104732,72

18804,40

20277,81

27698,62

4297,36

43352,85

40910,23

260073,99

40,30

7,20

7,80

10,70

1,70

16,70

15,70

2006

171839,87

20813,47

17298,94

10736,22

5121,28

34406,69

28577,82

288794,29

59,50

7,20

6

3,70

1,80

11,90

9,90

2007

279044,26

13260,36

9491,37

5099,31

5221,91

7908

35461,19

355486,40

78,50

3,70

2,70

1,40

1,50

2,20

10

2008

347837,59

46712,49

18263,50

20647,28

15017,58

32411,20

98852,22

579741,86

60

8

3,10

3,60

2,60

5,60

17

2009

331633,32

25718,23

15277,48

15264,71

20996,97

11396,90

59889

480176,97

69,06

5,36

3,18

3,18

4,37

2,37

12,47

2010

454851,15

38309,13

15868,08

20670,24

10988,88

37460,97

60494,94

638642,94

71,22

6

2,48

3,24

1,72

5,87

9,47

2011

296576,18

19053,13

20448,02

13740,06

4815,36

11186,83

77256

443075,58

66,94

4,30

4,62

3,10

1,09

2,52

17,44

2012

291436,80

29892,64

14412,79

55990,21

9538,41

38016,56

131034,06

570321,47

51,10

5,24

2,53

9,82

1,67

6,67

22,98

2013

135365,60

17459,38

6695,04

4089,07

4372,04

35723,39

107627,73

311332,25

43,48

5,61

2,15

1,31

1,40

11,47

34,57

2014

158094,05

22901,55

11676,89

7764,43

6468,42

62095,74

181689,60

450690,68

35,08

5,08

2,59

1,72

1,44

13,78

40,31

2015

102739,60

16722,49

17363,74

4566,79

5614,04

40974,90

115843,43

303824,99

33,82

5,50

5,72

1,50

1,85

13,49

38,13

2016

89272

14152,23

13461,08

6105,83

6171,35

51381,71

82641,14

263185,34

33,92

5,38

5,11

2,32

2,34

19,52

31,40

2017

186499,17

44029,32

14925,96

29774,34

68599,88

43038,08

138257,20

525123,95

35,52

8,38

2,84

5,67

13,06

8,20

26,33

2018

128766,30

29218,19

9205,89

6453,08

10976,74

16863,10

99941,50

301424,80

42,72

9,69

3,05

2,14

3,64

5,59

33,16


Cilji

• Dograditev in izpopolnitev sistema preprečevanja škode in sprotno izplačevanje odškodnin zaradi škode, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst;
• Določitev načinov varovanja premoženja in vrst ukrepov za preprečevanje nadaljnje škode.


Za škodo, ki jo povzročijo zavarovane živalske vrste na premoženju ljudi, je odgovorna država. Zakon o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 96/04 – ZON-UPB2, 61/06 – ZDru-1, 32/08 – OdlUS, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg in 31/18) določa pogoje, kdaj so lastniki upravičeni do odškodnine zaradi škode na premoženju, ki jo povzročijo zavarovane živali. Lastnik mora ravnati kot dober gospodar in predhodno poskrbeti za zaščitne ukrepe.

Število škodnih dogodkov se je v letih od 2005 do 2018 spreminjalo. Najmanj v letih od 2005 do 2007, ko se je število opaženih škodnih dogodkov gibalo okoli 1000. V letih od 2008 do 2015 je zabeleženo letno nihanje. Leta 2016 je število škodnih dogodkov ostalo na ravni 2015, zato pa smo v letu 2017 zabeležili 50 % porast števila škodnih dogodkov glede na leto 2016. Leta 2018 smo ponovno zabeležili manjše število škodnih dogodkov (738). Manjše število škodnih dogodkov je bilo zabeleženih le še leta 2013.

Škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, so lastniki premoženja opazili predvsem v obdobju od julija do oktobra. Upoštevani so tudi zavrnjeni odškodninski zahtevki, v katerih je bil povzročitelj škode nedvoumno prepoznan. Odškodninski zahtevki so zavrnjeni v primeru, kadar niso izpolnjeni zakonsko določeni pogoji (največkrat neustrezno varovanje premoženja).

Največ finančnih sredstev je bilo izplačanih za škode povzročene v letu 2010 (638.642,94 EUR), sledijo leto 2008 (580.076,91 EUR), leto 2012 (570.321,47 EUR) in leto 2017 (525.123,95 EUR). Za škodne dogodke iz leta 2018 je bilo izplačanih 301.424,80 EUR.

Velike zveri (rjavi medved, volk, ris) so v povprečju povzročile škodo v 76 % škodnih dogodkov, za katere je bilo odobreno izplačilo odškodnine. Delež se giblje med 60 % v letu 2007 do 92 % v letu 2017. Rjavi medved je v obdobju od leta 2005 do leta 2018 povzročil škodo med 27 % in 77 % škodnih dogodkov, trinajstletno povprečje znaša 48 %. Volk je v obdobju od leta 2005 do leta 2018 povzročil škodo med 6 in 51 % škodnih dogodkov, trinajstletno povprečje znaša 27 %.

Za povračilo škode, ki so jo povzročile velike zveri se je v teh letih namenilo od 59 % do 92 % finančnih sredstev.

Za škodo povzročeno na drobnici se je izplačalo med 34 % in 78 % finančnih sredstev, najmanj v letu 2015 in največ v letu 2007. V obdobju od leta 2005 do 2012 se je poraba sredstev za plačilo škode na področju čebelarstva zmanjšala, in sicer iz 17 % na 7%. V letu 2013 je zabeležen ponoven porast, ki je v letu 2016 dosegel 20 % porabljenih sredstev za plačilo škode. Delež finančnih sredstev, ki se porabi za izplačilo škode povzročene na sadnem drevju se giblje med 5 % in 10 % .


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (Uradni list RS, št. 2/06)
Izvorna baza podatkov oz. vir: Evidenca odškodninskih zahtevkov (ODSEV)
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, Sektor za ohranjanje narave, dr. Aljoša Pirnat
Datum zajema podatkov za kazalec: 9. 9. 2019

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Izplačila odškodnin za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih prosto živečih vrst temeljijo na 92. in 93. členu Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – ZON-UPB2, 61/06 – ZDru-1, 32/08 – OdlUS, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg in 31/18) in določbah Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1, Uradni list RS, št.16/04, 120/06 – Odl.US, 17/08, 46/14-ZON-C in 31/18). Predlagana višina je določena v lestvici, ki jo potrdi minister, izplačila se izplačujejo na podlagi odškodninskih zahtevkov oškodovancev.
Oškodovanci prijavijo škodo Zavodu za gozdove Slovenije. Materialna dejstva v postopku ugotavljajo pooblaščenci za ocenjevanje škode, to so uslužbenci Zavoda za gozdove Slovenije. Pooblaščenec opravi ogled, izpolni zapisnik in predlaga sklenitev sporazuma na podlagi lestvice. V primeru, da se oškodovanec ne strinja s predlagano višino odškodnine, lahko na Agencijo RS za okolje posreduje odškodninski zahtevek z vlogo, katero je potrebno dodatno obrazložiti, poleg pa priložiti tudi vsa potrebna dokazila.
Metodologija obdelave podatkov: Na Agenciji RS za okolje se odloča o upravičenosti in višini odškodnine ter vodi evidenca odškodninskih zahtevkov, ki se zbirajo v aplikaciji ODSEV. Agencija RS za okolje vsako leto objavi poročilo o Analizi odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst. Pomožni sloj za izris karte je Osrednje območje življenjskega prostora medveda. Sloj služi kot podlaga za izvajanje ukrepov varstva in sožitja rjavega medveda s človekom iz Strategije upravljanja z rjavim medvedom (Ursus arctos) v Sloveniji, ki jo je Vlada RS sprejela januarja 2002.
Informacije o kakovosti:
Prednosti in slabosti kazalca: Uporabljeni so uradni podatki, ki so razvidni iz zapisnikov o nastanku škode, ki so jo povzročile zavarovane živali.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki so točni.
- Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
- Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Se ne nanaša na kazalec.
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

 


Povezani kazalci


youtube channel

TWITTER