KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Eden od glavnih vzrokov umrljivosti zaradi bolezni dihal v državi je kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). Najvišja umrljivost zaradi bolezni dihal je v Notranjsko-kraški regiji, najmanj pa v Jugovzhodni regiji (2006-2008). Umrljivost zaradi bolezni dihal se zmanjšuje; zmanjšala se je za 23 %, od 74/100.000 prebivalcev v letu 1999 na 57/100.000 prebivalcev v letu 2008


Kazalec predstavlja umrljivost zaradi bolezni dihal (MKB10: J00 do J99), ki je odvisna od različnih dejavnikov tveganja, vključno z onesnaženim zrakom v notranjem in zunanjem okolju, vendar ugotavljanje povezave ni preprosto. Pomembni so lahko tudi prehrana, življenjski slog ter drugi okoljski in socialni dejavniki. Umrljivost zaradi bolezni dihal je kazalec, ki daje posredno oceno izpostavljenosti negativnim okoljskim dejavnikom na zdravje.


Grafi

Slika ZD18-1: Stopnja umrljivosti (število smrti/100.000 prebivalcev) za boleznimi dihal v Sloveniji v obdobju 1999-2011
Viri: 

IVZ RS, 2000-2012, SURS, 2000-2012

Prikaži podatke
1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Zahodna Slovenija število smrti/100.000 prebivalcev 66.6 69.6 65 65.8 71.4 64.9 63.5 58.5 49.6 52.3
Slovenija število smrti/100.000 prebivalcev 78.6 73.9 67.2 70.5 78.6 73.1 69.8 61.6 52.4 56.2
2009 2010 2011
Zahodna Slovenija število smrti/100.000 prebivalcev 0 0 0
Slovenija število smrti/100.000 prebivalcev 0 0 0
Slika ZD18-2: Stopnja umrljivosti (število smrti/100.000 prebivalcev) zaradi bolezni dihal v Sloveniji, po statističnih regijah (NUTS3), obdobji 2006-2008 in 2009-2011
Viri: 

IVZ RS, 2007-2012

Prikaži podatke
povprečje 2006-2008 povprečje 2009 - 2011 2011
Gorenjska št.smrti/100.000 prebivalcev 49.6 49.2 45.2
Goriška št.smrti/100.000 prebivalcev 60.6 58.2 51.2
Jugovzhodna Slovenija št.smrti/100.000 prebivalcev 47.2 61.6 55.4
Koroška št.smrti/100.000 prebivalcev 57.3 70.2 75.8
Notranjsko-kraška št.smrti/100.000 prebivalcev 88.9 87.4 72.5
Obalno-kraška št.smrti/100.000 prebivalcev 67.8 67.3 65.7
Osrednjeslovenska št.smrti/100.000 prebivalcev 50.3 45.6 46.2
Podravska št.smrti/100.000 prebivalcev 54.6 52.8 60.4
Pomurska št.smrti/100.000 prebivalcev 74 69.8 71.3
Savinjska št.smrti/100.000 prebivalcev 61.3 73.3 73.4
Spodnjeposavska št.smrti/100.000 prebivalcev 58.5 52.3 52.8
Zasavska št.smrti/100.000 prebivalcev 56.2 88.5 83.9
Slovenija št.smrti/100.000 prebivalcev 56.7 58.1 58
Slika ZD18-3: Stopnja umrljivosti zaradi bolezni dihal v izbranih državah Evrope v letu 2009 (št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev)
Viri: 

WHO, 2009

Prikaži podatke
2009
Bolgarija št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev 39.6
Ciper št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev 38.9
Češka št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev 43.7
Estonija št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev 23.8
Finska št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev 24.4
Francija št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev 28.7
Nemčija št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev 39.5
Madžarska št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev 44.3
Irska št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev 71.1
Italija št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev 29.4
Latvija št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev 22.7
Litva št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev 35.6
Luksemburg št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev 44.3
Malta št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev 50.9
Nizozemska št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev 52.8
Norveška št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev 49.4
Poljska št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev 41.9
Portugalska št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev 63.7
Romunija št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev 50.6
Slovaška št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev 51.3
Slovenija št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev 37.9
Španija št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev 50.2
Švedska št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev 30.7
Velika Britanija št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev 69.6
Slika ZD18-4: Število preprečenih hospitalizacij v enem letu, na 100.000 prebivalcev, če bi se povprečna letna vrednost PM10 zniževala od 0 do 10 μg/m3 , Ljubljana, v letu 2007
Viri: 

APHECOM, 2010

Prikaži podatke
Preprečene hospitalizacije zaradi bolezni dihal Preprečene hospitalizacije zaradi bolezni dihal, na 100,000 preb Ljubljane
sprememba PM10 - 1 µg/m3 µg/m3 3 1.1
sprememba PM10 - 2 µg/m3 µg/m3 6.1 2.3
sprememba PM10 - 3 µg/m3 µg/m3 9.1 3.4
sprememba PM10 - 4 µg/m3 µg/m3 12.1 4.5
sprememba PM10 - 5 µg/m3 µg/m3 15.2 5.7
sprememba PM10 - 6 µg/m3 µg/m3 18.2 6.8
sprememba PM10 - 7 µg/m3 µg/m3 21.2 7.9
sprememba PM10 - 8 µg/m3 µg/m3 24.2 9.1
sprememba PM10 - 9 µg/m3 µg/m3 27.2 10.2
sprememba PM10 - 10 µg/m3 µg/m3 30.3 11.3
sprememba PM10 - 15 µg/m3 µg/m3 45.3 17
sprememba PM10 - 20 µg/m3 µg/m3 60.2 22.5
sprememba PM10 - 25 µg/m3 µg/m3 75 28.1

Cilji

Ukrepi spodbujanja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije na področju ogrevanja stavb (daljinsko ogrevanje in oskrba s plinom; ukrepi na področju naprav za ogrevanje gospodinjstev; lokalni energetski koncepti; informiranje in spodbujanje  zmanjševanja toplotnih izgub stavb; natančna evidenca malih kurilnih naprav)

Ukrepi na področju prometa (izvajanje prometne politike mest– več hoje, več kolesarjenja, več uporabe javnih prevoznih sredstev, manj z avtom; urejanje  prometa na državnih cestah v in v okolici mest; ukrepi za zmanjševanje onesnaževanja vozil javnega potniškega prometa, komunalnih služb in mestne uprave z vozili, ki manj onesnažujejo; spodbujanje elektromobilnosti; ukrepi za zmanjšanje resuspenzije s cestišč).

Ukrepi na drugih področjih (uveljavitev sistemov ravnanja z okolje;, zmanjševanje ubežnih emisij; zmanjševanje prašenja deponij, gradbišč in voznih površin podjetij; zelenitev mesta;vzpostavitev posebnega spletnega mesta za kakovost zraka; izobraževanje-ozaveščanje o kakovosti zunanjega zraka).    


Pri projektu APHECOM smo izračunali število preprečenih hospitalizacij zaradi bolezni dihal v enem letu na 100.000 prebivalcev, če bi se v Ljubljani povprečna letna vrednost PM10 znižala za 5 μg/m3 oz. če bi se povprečna letna vrednost PM10 znižala na 20 μg/m3. Na ta način bi se izognili 6 oz. 21 hospitalizacijam zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcem (APHECOM, 2010).

Bolezni dihal predstavljajo več kot 6 % globalnega bremena bolezni in so vzrok za več umrljivosti in obolevnosti kot vsa maligna obolenja skupaj, predstavljajo 13 % vseh obiskov v bolnišnicah. Bolezni dihal lahko povzročajo dejavniki tveganja, kot so onesnaženost zraka, prenatrpanost in slabe bivanjske razmere. Raziskave so pokazale, da dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku poveča verjetnost za bolezni dihal, kot so alergije, astma, kronična obstruktivna pljučna  bolezen (KOPB) in pljučni rak, posebno pri otrocih in starejših (National Institute of Environmental Health. Sciences, 2007).

Visoka prevalenca kajenja (okoljska onesnaženost s tobačnim dimom) in nizka precepljenost proti influenci in pneumokoknim okužbam sta prav tako pomembna dejavnika za umrljivost zaradi bolezni dihal. Nekateri od zgornjih dejavnikov so močno povezani s socialno-ekonomskim pomanjkanjem. Poleg tega je revščina povezana z dvajsetkratnim porastom relativnega bremena okužb pljuč, ki prizadenejo zelo mlade in zelo stare prebivalce (Steward, Sounders, Kamm, 2008). Študije, ki so jih opravili v evropskih državah so pokazale, da imajo otroci iz revnejših družin dvakrat večjo verjetnost izpostavljenosti tobačnemu dimu kot njihovi bogatejši vrstniki (UN Regional Information Centre for Western Europe, 2010). Tudi epidemiološka študija, ki so jo izdelali v Angliji, je pokazala, da je povečana hospitalizacija zaradi bolezni dihal močno povezana s socialno neenakostjo (Hawker, Olowohure, Sufi, 2003).

Slabše bivalne razmere, vključno z nezadostnim ogrevanjem, slabo prezračenostjo in prenatrpanostjo, prav tako sodijo med poglavitne dejavnike za bolezni dihal. Slaba izolacija prispeva k večji stopnji umrljivosti zaradi bolezni dihal pozimi (Clinch, Healy, 2000). Slabo prezračevanje in prenatrpanost povzročata širjenje bolezni dihal, kot sta influenca in tuberkuloza in tako povečanje bremena bolezni dihal.

Umrljivost zaradi bolezni dihal v Evropi upada. Upadla je za 23 % , iz 62,9/100.000 prebivalcev v letu 1999 na 48,5/100.000 prebivalcev v letu 2008 (WHO, 2009). Tak vzorec se je pojavil v mnogih deželah z visoko stopnjo umrljivosti, kot sta Irska in Anglija. Kljub temu stopnja v teh deželah ostaja znatno večja kot v ostalih delih Evrope.

Ugotovljeno je bilo, da je Irska ena izmed dežel z najvišjo stopnjo umrljivosti pozimi (Healy,2002). Ekstremni vremenski pogoji povzročajo poslabšanje bolezni dihal, npr. astme in pljučnice, čeprav je to lahko tudi posledica drugih dejavnikov kot sta podhladitev ali slabe bivanjske razmere.

Umrljivost zaradi bolezni dihal je močno povezana z onesnaženim zrakom s finimi prašnimi delci, vključno s sulfati, v koncentraciji več kot 74 µg/m3 (Air quality guidelines, 2005). Študija, ki je potekala v Angliji, je pokazala, da je povečanje koncentracije žveplovega dioksida v zunanjem zraku za 10 µg/m3, povezano s 102 % tveganjem za umrljivost dojenčkov (Hajat, Armstrong et al, 2007). V letu 1999 je bila objavljena Direktiva za omejitev vrednosti žveplovega dioksida, dušikovega dioksida, delcev (PM) in svinca v okoljskem zraku (Council Directive, 1999). Posledično so ugotovili zmanjšanje umrljivosti za 9/100.000 prebivalcev, od leta 1999 (62,9) do leta 2001 (53,9). Čeprav je to zmanjšanje lahko tudi posledica drugih dejavnikov, je upoštevanje Direktive verjetno glavni razlog za to. 


Podatki za Slovenijo:

Cilji povzeti po: Directive 2008/50/EC of the European Parliament and of the Council of 21 May 2008 on ambient air quality and cleaner air for Europe, Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10 (2009), Odlok o načrtu za kakovost zraka aglomeracije Ljubljana (2013 – neuradno besedilo).

Izvorna baza podatkov oz. vir: Zdravniško poročilo o umrli osebi
Skrbnik podatkov: Inštitut za varovanje zdravja RS
Datum zajema podatkov za kazalec: 10. september 2012
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1999-2011. Podatki se zbirajo na letni ravni. Podatki o umrljivosti se zbirajo po Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Ur.l.RS, št.65/00). Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o številu smrti zaradi bolezni dihal, ki so zajeti v bazi podatkov IVZ RS.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o umrljivosti zaradi bolezni dihal so bili zaradi lažje preglednosti preračunani v št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Izvorna baza podatkov oz. vir: Prebivalstvo po statističnih regijah
Skrbnik podatkov: Statistični Urad RS
Datum zajema podatkov za kazalec: 10. september 2012
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1999-2011. Podatki se zbirajo na polletni ravni.

Metodologija obdelave podatkov:

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za Evropo:

Izvorna baza podatkov oz. vir: European Detailed Mortality Database (WHO, 2009).
Skrbnik podatkov: WHO
Datum zajema podatkov za kazalec: 10. september 2012
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se zbirajo na letni ravni.

Metodologija obdelave podatkov:

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

  • Air quality guidelines. Global update 2005. Particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide. Available at http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0005/78638/E90038.pdf. (accessed 28 July 2010).
  • APHECOM, Improving Knowledge and Communication for Decision Making on Air Pollution and Health in Europe, September 23-24 2010, Barcelona.
  • Clinch JP and Healy JD (2000). Housing standards and excess winter mortality. J Epidemiol Community Health 2000; 54:719-720.
  • Council Directive 1999/30/EC of 22 April 1999 relating to limit values for sulphur dioxide, nitrogen and oxides of nitrogen, particulate matter and lead in ambient air. Available at http://eurlex. europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:31999L0030:EN:NOT. (accessed 24 June 2010).
  • Directives 2008/50/EC of the European Parliament and of the Council of 21 May 2008 on ambient air quality and cleaner air for Europe. Official Journal of the European Union, Vol. 51, 11 June 2008. Available at http://eur-lex.europa.eu/JOHtml.do?uri=OJ:L:2008:152:SOM:EN:HTML. (accessed 25 June 2010).
  • Hajat S, Armstrong B, Wilkinson P et al, (2007). Outdoor air pollution and infant mortality: analysis of daily time-series data in Ten English Cities. J Epidemiol Community Health 61:719- 22.
  • Hawker JI, Olowokure B, Sufi F, et al, (2003). Social deprivation and hospital admission for respiratory infection: an ecological study. Respiratory Medicine 97 (11): 1219-1224.
  • Healy JD. (2002). Excess winter mortality in Europe: a cross country analysis identifying key risk factors. J Epidemiol Community Health 2003;57:784-789.
  • Inštitut za varovanje zdravja RS, 2000-2012. Zdravniško poročilo o umrli osebi. Ljubljana, IVZ RS.
  • MO Ljubljana, 2013. Odlok o načrtu za kakovost zraka aglomeracije Ljubljana. 2013 – neuradno besedilo. Ljubljana.
  • National Institute of Environmental Health Sciences (2007). Air pollution and Respiratory diseases. Available at http://www.niehs.nih.gov/health/impacts/respiratory.cfm. (accessed 24 June 2010)
  • Statistični urad RS, 2000-2012. Prebivalstvo po statističnih regijah. Ljubljana, 2000-2012.
  • Stewart L, Saunders P and Kemm J (2008). Children‘s Environment and Health Action Plan (CEHAP): Pilot Environmental Health Indicators ToolkitConsultation Document
  • United Nations Regional Information Centre for Western Europe (2010). Twenty years of environmental and health in Europe: trends and gaps. Available at http://www.unric.org/en/latestnews/26121. (accessed 7 July 2010).
  • Vlada RS, 2009. Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10(Vlada RS; EVA2009-2511-0021), z dne 3. 11. 2009.
  • WHO, 2009. European mortality database, 2009. Standardised death rate, diseases of the respiratory system per 100,000. Available at http://data.euro.who.int/hfamdb/. (accessed on 25 June 2010).
  • Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva. 2000. Uradni list, št. 65/00

TWITTER