KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Podatki za Evropo kažejo, da se dolžina letne rastne dobe, ne glede na metodologijo obdelave podatkov, podaljšuje skoraj po vsej Evropi. Najbolj izrazita je sprememba v vzhodni in severni Evropi medtem, ko so spremembe manjše v zahodni Evropi, predelu Mediterana in v južni Evropi. Podobno se tudi v Sloveniji dolžina letne rastne dobe, ki je določena z dolžino obdobja med nastopom spomladanskega in jesenskega vegetacijskega temperaturnega praga, podaljšuje, še posebno od sredine devetdesetih let dalje. Pričakovati je, da se bo trajanje letne rastne dobe v prihodnosti še podaljšalo po vsej Evropi. Podaljševanje letne rastne dobe bo vplivalo na širitev toplotno zahtevnejših rastlin na območja proti severu Evrope, kjer gojenje takih rastlin doslej ni bilo mogoče, v južnem delu Evrope pa bodo spremenjene toplotne razmere omogočale, da se bo rastna doba razpotegnila tudi v zimsko obdobje medtem, ko tega ni pričakovati v večjem delu osrednje in jugovzhodne Evrope, kjer bodo suha in vroča poletja ovirala pridelavo kmetijskih rastlin.


Dolžina letne rastne dobe pomeni obdobje med dnem, ko povprečna dnevna temperatura zraka spomladi preide nad temperaturni prag 5 °C in dnem, ko jeseni spet pade pod to vrednost.

Na splošno velja, da je temperatura zraka 5 °C spodnji temperaturni prag za rast rastlin. Dolžina letnega rastnega obdobja določena s pomočjo temperaturnega praga 5 °C služi tudi kot eden od pogojev za klasifikacijo agroekoloških con, v kontekstu podnebnih sprememb pa nam omogoča oceno vpliva spreminjajočega se podnebja na razvoj rastlin in njihovega okolja. Kazalec nam služi tudi kot orodje pri pripravi prilagoditvenih postopkov novim razmeram in s tem zmanjševanju možnih negativnih posledic podnebnih sprememb.


Grafi

Slika PS06-1: Povprečna dolžina letne rastne dobe v posameznih krajih, Slovenija, referenčna obdobja 1961-1990 in 1991-2016
Viri: 
Arhiv meteoroloških podatkov, Agencija RS za okolje (2017)
Prikaži podatke

1961-1990

1991-2016

Ljubljana

243

258

Novo mesto

238

252

Bilje

278

284

Slap pri Vipavi

276

288

Murska Sobota

237

245

Maribor

243

250

Rateče

187

201

Slika PS06-2: Spremembe dolžine letne rastne dobe v Ljubljani, 1961-2016
Viri: 
Arhiv meteoroloških podatkov, Agencija RS za okolje (2017)
Prikaži podatke

dolžina rastne dobe

5-letno drseče povprečje

1961

279

1962

227

1963

249

250,80

1964

256

240,20

1965

243

248,40

1966

226

247,20

1967

268

243

1968

243

241,20

1969

235

245,40

1970

234

245,80

1971

247

240,40

1972

270

238,60

1973

216

244,80

1974

226

243,20

1975

265

244,80

1976

239

252,60

1977

278

256,60

1978

255

248

1979

246

249,40

1980

222

238,20

1981

246

234,60

1982

222

232,40

1983

237

230

1984

235

229,40

1985

210

229,80

1986

243

228

1987

224

231,40

1988

228

241,40

1989

252

240,20

1990

260

252,20

1991

237

251

1992

284

255,60

1993

222

249,80

1994

275

251,60

1995

231

244,60

1996

246

246,20

1997

249

243,40

1998

230

254

1999

261

254

2000

284

260,20

2001

246

261,60

2002

280

263,20

2003

237

256,20

2004

269

261,60

2005

249

258,80

2006

273

259,20

2007

266

262,40

2008

239

263,20

2009

285

258

2010

253

260

2011

247

259

2012

276

264

2013

235

267

2014

310

268

2015

265

2016

256

Slika PS06-3: Spremembe dolžine letne rastne dobe, Evropa, 1985-2014
Viri: 
Growing season for agricultural crops (CLIM 030), Evropska Agencija za okolje (2014)
Prikaži podatke

Cilji

• Ocena vpliva spreminjajočega podnebja na razvoj rastlin.
• Priprava prilagoditvenih postopkov podnebnim razmeram in zmanjševanje možnih posledic.


Dvig povprečne temperature zraka in povečana pogostnost dni s temperaturo nad vegetacijskim pragom vpliva na podaljševanje dolžine letne rastne dobe v Sloveniji. Podatki o dolžini rastne dobe, ki je določena z obdobjem med nastopom spomladanskega in jesenskega vegetacijskega temperaturnega praga 5 °C v obdobju 1961-2016 kažejo, da je dolžina letne rastne dobe nehomogena z močnim sipanjem. Drseče 5-letno povprečje kaže rahlo ciklično nihanje. Zadnji cikel drsečih 5-letnih povprečij nakazuje na rahlo podaljševanje trajanja letnega rastnega obdobja od konca devetdesetih let dalje, na kar opozarja tudi primerjava povprečja 1961–1990 s povprečjem 1991–2016.

Tudi na podlagi različnih mednarodnih raziskav je bilo ugotovljeno podaljševanje letne rastne dobe v Evropi. Analiza števila dni s pozitivno minimalno temperaturo zraka (dnevi brez zmrzali) za obdobje 1985-2014 je pokazala naraščajoče trende, s sicer neenakomerno porazdelitvijo po Evropi. Največja sprememba (0,8 dneva na leto) je bila zaznana v severni in vzhodni Evropi, nekoliko manjša (od 0,6 do 0,8 dneva na leto) v večjem delu osrednje Evrope (tudi v Sloveniji), najmanjša sprememba pa v mediteranski regiji.

Podaljševanje letne rastne dobe bo vplivalo na širitev toplotno zahtevnejših rastlin na območja proti severu Evrope. V južnem delu Evrope bodo spremenjene toplotne razmere omogočale, da se bo rastna doba razpotegnila tudi v zimsko obdobje medtem, ko v večjem delu osrednje in jugovzhodne Evrope to ne bo mogoče, zato bodo kmetijske rastline še bolj izpostavljene sušnim in vročim poletjem. Podobno lahko pričakujemo tudi v Sloveniji, kjer je zaradi pomika začetka rastne dobe v zgodnejše spomladansko obdobje zgodnejši tudi fenološki razvoj, tveganje za spomladansko pozebo pa se zaradi vdorov hladnega zraka iz severa močno povečuje. Po letu 2010 smo zabeležili že tri hude pozebe z razsežnostmi velike naravne nesreče. Povečuje se tudi pogostnost poletnih suš, v enakem obdobju so slovensko kmetijstvo prizadele tudi tri hude poletne suše s posledicami velike naravne nesreče (2013,2015,2017).

V Sloveniji se prilagajanje drugačni dolžini rastnega obdobja kaže v postopnih spremembah kmetijske tehnologije, ki je zaradi narave pridelave dolgotrajen proces. Pri uvajanju novih tehnologij v kmetijsko prakso bo nujno potrebno upoštevati okoljske dejavnike, zakonitost varovanja okolja in podporne informacijske sisteme (agrometeorološke podatke). V skladu z Nacionalnim programom varstva okolja bo za zmanjšanje pritiska spremembe rastne dobe (vpeljava novih sort) treba dograditi pravne in ekonomske instrumente varovanja okolja (biološka raznovrstnost, trajnostni razvoj), izpolnjevati sprejete mednarodne konvencije (konvencija o podnebnih spremembah, o dezertifikaciji in o biotski raznovrstnosti), okrepiti nadzor nad viri ogrožanja okolja, povečati okoljsko zavest in znanje o okoljski problematiki ter spodbujati sonaravno obliko kmetovanja.


Cilji in pravna podlaga

Strategiji prilagajanja kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam, Nacionalnem strateškem okvirju za prilagajanje podnebnim spremembam, Oceni podnebnih sprememb do konca 21.stoletja, Podnebni spremenljivosti Slovenije.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Za prikaz letne dolžine rastne dobe v Sloveniji smo analizirali povprečne dnevne temperature zraka na 7 meteoroloških postajah za obdobje 1961-2015 (Rateče, Bilje, Slap pri Vipavi, Ljubljana, Novo mesto, Maribor in Murska Sobota).

Metodologija obdelave podatkov: Kriteriji za izračun dolžine letnega rastnega obdobja so povzeti po metodologiji CCL/CLIVAR/JCOMM (Expert Team on Climate Change Detection and Indices, European Climate Assesment & Datasets), (www.eca.knmi.nl/indicesextremes), po kateri je dolžina letnega rastnega obdobja število dni med nastopom spomladanskega in jesenskega temperaturnega praga (5 °C). Temperaturni prag je presežen, ko je spomladi vsaj šest dni zaporedoma povprečna dnevna temperatura zraka višja, jeseni pa nižja od 5 °C. Za podnebne razmere v Sloveniji je bil dopolnjen spomladanski pogoj tako, da spomladanski temperaturni prag nastopi na prvi dan vsaj 6 dni dolgega obdobja v spomladanskem obdobju leta, po katerem povprečna dnevna temperatura zraka najmanj 6 zaporednih ni več nižja od 5 °C. S tem so izločene vsaj 6 dni trajajoče zgodnje zimske otoplitve.

Izvorna baza podatkov
Arhiv meteoroloških podatkov, Agencija RS za okolje
Skrbnik podatkov

Agencija RS za okolje

Datum zajema podatkov
07.09.2017
Podatki za obdobje
1961-2015
Geografska pokritost
Rateče, Bilje, Slap pri Vipavi, Ljubljana, Novo mesto, Maribor in Murska Sobota
Informacije o kakovosti za ta kazalec

- Prednosti in slabosti kazalca: 
Prednosti: osnovni podatki za kazalec so pridobljeni po standardih za izvajanje meteoroloških meritev in opazovanj. Podatki so preverjeni in primerljivi v času in prostoru. 
Slabosti: podatki so izmerjeni na izbrani točki (meteorološki postaji), kazalec ni prostorsko porazdeljen. Rezultati analize niso neposredno primerljivi s tistimi prikazanimi na sliki PS6-3, zaradi različne metodologije. Za prikaz dolžine letne rastne dobe so v Evropi upoštevali dneve brez zmrzali, torej dneve z minimalno temperaturo zraka višjo od 0°C, pri podatkih za Slovenijo pa je trajanje rastne dobe omejeno z nastopom spomladanskega in jesenskega temperaturnega praga 5°C. 
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Natančnost meritev in kakovost podatkov ustreza standardom za izvajanje meteoroloških meritev in opazovanj v Republiki Sloveniji in priporočilom Svetovne meteorološke organizacije.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki za kazalec so javno dostopni v enotni in preverjeni bazi meteoroloških podatkov v Republiki Sloveniji.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo. 
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Metodologija obdelave podatkov za primerjavo držav

Podatki so predstavljeni za obdobje 1985-2014 (objavljeni 20. decembra 2016).

Karta je izdelana osnovi Agri4Cast podatkovne baze razvite na JRC. Prikazana so območja, kjer so bile opazne spremembe dolžine letne rastne dobe (število dni/leto).

Izvorna baza podatkov
Agri4Cast data, JRC - the MARS Unit The Monitoring Agricultural Resources (MARS), Evropska Agencija za okolje
Skrbnik podatkov

The Joint Research Centre, EEA

Datum zajema podatkov
20.12.2016
Podatki za obdobje
1985-2014
Geografska pokritost
Evropa
Informacije o kakovosti za primerjavo držav

- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: ni podatka
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): ni podatka
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): ni podatka
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):ni podatka
Relevantnost: ni podatka
Točnost: ni podatka
Časovna primerljivost: ni podatka
Prostorska primerljivost: ni podatka

Drugi viri in literatura


Povezani kazalci