KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Spreminjajoče podnebje vpliva tudi na dolžino letnega rastnega obdobja. Letna rastna doba, ki jo omejujeta spomladanski in jesenski temperaturni prag 5 stopinj C med leti precej niha, v zadnjih dvajsetih letih pa se rahlo podaljšuje.


Dolžina letne rastne dobe pomeni obdobje med dnem, ko povprečna dnevna temperatura zraka spomladi preide nad temperaturni prag 5 °C, in dnem, ko jeseni spet pade pod to vrednost.

Na splošno velja, da je temperatura zraka 5 °C spodnji temperaturni prag za rast rastlin. Obdobje, ko je povprečna temperatura zraka višja od tega praga, pomeni dolžino letnega vegetacijskega obdobja. Tako določen temperaturni prag služi tudi kot eden od pogojev za klasifikacijo agroekoloških con.


Grafi

Slika PP06-1: Povprečna dolžina letne rastne dobe v posameznih krajih v Sloveniji v referenčnih obdobjih 1961-1990 in 1991-2007
Viri:

Arhiv meteoroloških podatkov, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008

Prikaži podatke
Ljubljana Novo mesto Bilje Slap pri Vipavi Murska Sobota Maribor Rateče
1961-1990 število dni 243 238 278 276 237 243 187
1991-2007 število dni 255 251 281 286 240 247 197
Slika PP06-2: Spremembe dolžine letne rastne dobe v Ljubljani
Viri:

Arhiv meteoroloških podatkov, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008

Prikaži podatke
1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970
dolžina rastne dobe število dni 279 227 249 256 243 226 268 243 235 234
1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980
dolžina rastne dobe število dni 247 270 216 226 265 239 278 255 246 222
1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990
dolžina rastne dobe število dni 246 222 237 235 210 243 224 228 252 260
1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000
dolžina rastne dobe število dni 237 284 222 275 231 246 249 230 261 284
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
dolžina rastne dobe število dni 246 280 237 269 249 273 266

Cilji

• Ocena vpliva spreminjajočega podnebja na razvoj rastlin.
• Priprava prilagoditvenih postopkov podnebnim razmeram in zmanjševanje možnih posledic.


Dvig povprečne temperature zraka in povečana pogostnost dni s temperaturo nad vegetacijskim pragom vpliva na podaljševanje dolžine letne rastne dobe. Ta dolžina je nehomogena z močnim sipanjem v obravnavanem obdobju (1961–2007). Drseče 5-letno povprečje kaže rahlo ciklično nihanje. Zadnji cikel drsečih 5-letnih povprečij nakazuje na podaljševanje trajanja letnega rastnega obdobja od devetdesetih let dalje, na kar opozarja tudi primerjava povprečja 1961–1990 s povprečjem 1991–2007.

Prilagajanje drugačni dolžini rastnega obdobja se kaže v postopnih spremembah kmetijske tehnologije, ki je zaradi narave pridelave dolgotrajen proces. Pri uvajanju novih tehnologij v kmetijsko prakso bo nujno upoštevati okoljske dejavnike, zakonitost varovanja okolja in podporne informacijske sisteme (agrometeorološke podatke). V skladu z Nacionalnim programom varstva okolja bo za zmanjšanje pritiska spremembe rastne dobe (vpeljava novih sort) treba dograditi pravne in ekonomske instrumente varovanja okolja (biološka raznovrstnost, trajnostni razvoj), izpolnjevati sprejete mednarodne konvencije (konvencija o podnebnih spremembah, konvencija o dezertifikaciji in konvencija o biotski raznovrstnosti), okrepiti nadzor nad viri ogrožanja okolja, povečati okoljsko zavest in znanje o okoljski problematiki ter spodbujati sonaravno obliko kmetovanja.


Metodologija

Vir izvorne zbirke podatkov je Arhiv meteoroloških podatkov, Agencija Republike Slovenije za okolje.

Za prikaz letne dolžine rastne dobe v Sloveniji smo analizirali povprečne dnevne temperature zraka na 7 meteoroloških postajah za obdobje 1961-2007 (Rateče, Bilje, Slap pri Vipavi, Ljubljana, Novo mesto, Maribor in Murska Sobota).

Kriteriji za izračun dolžine letnega rastnega obdobja so povzeti po metodologiji CCL/CLIVAR (Working Group on Climate Change Detection, European Climate Assessment & Datasets), ki označujejo dolžino letnega rastnega obdobja kot kazalec podnebnih sprememb, št. 143, (www.knmi.nl/samenw/eca). Dolžina letnega rastnega obdobja je število dni med spomladanskim in jesenskim temperaturnim pragom. Temperaturni prag je presežen, ko je spomladi vsaj šest dni zaporedoma povprečna dnevna temperatura zraka višja, jeseni pa nižja od 5 °C. Za podnebne razmere v Sloveniji je bil dopolnjen spomladanski pogoj tako, da spomladanski temperaturni prag nastopi, ko je spomladi zadnjič izpolnjen pogoj 6 ali več zaporednih dni s temperaturo, višjo od 5 °C. S tem so izločene vsaj 6 dni trajajoče zgodnje zimske otoplitve.


Related indicators