KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Spreminjajoče podnebje vpliva tudi na dolžino letnega rastnega obdobja. Letna rastna doba, ki jo omejujeta spomladanski in jesenski temperaturni prag 5 stopinj C med leti precej niha, v zadnjih dvajsetih letih pa se rahlo podaljšuje.


Dolžina letne rastne dobe pomeni obdobje med dnem, ko povprečna dnevna temperatura zraka spomladi preide nad temperaturni prag 5 °C, in dnem, ko jeseni spet pade pod to vrednost.

Na splošno velja, da je temperatura zraka 5 °C spodnji temperaturni prag za rast rastlin. Dolžina letnega rastnega obdobja določena s pomočjo temperaturnega praga 5 °C služi tudi kot eden od pogojev za klasifikacijo agroekoloških con.


Grafi

Slika PS06-1: Povprečna dolžina letne rastne dobe v posameznih krajih v Sloveniji v referenčnih obdobjih 1961-1990 in 1991-2008
Viri: 

Arhiv meteoroloških podatkov, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009

Prikaži podatke
Ljubljana Novo mesto Bilje Slap pri Vipavi Murska Sobota Maribor Rateče
1961-1990 število dni 243 238 278 276 237 243 187
1991-2008 število dni 254 252 280 287 241 248 197
Slika PS06-2: Spremembe dolžine letne rastne dobe v Ljubljani
Viri: 

Arhiv meteoroloških podatkov, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009

Prikaži podatke
1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970
dolžina rastne dobe število dni 279 227 249 256 243 226 268 243 235 234
1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980
dolžina rastne dobe število dni 247 270 216 226 265 239 278 255 246 222
1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990
dolžina rastne dobe število dni 246 222 237 235 210 243 224 228 252 260
1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000
dolžina rastne dobe število dni 237 284 222 275 231 246 249 230 261 284
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
dolžina rastne dobe število dni 246 280 237 269 249 273 266 239

Cilji

• Ocena vpliva spreminjajočega podnebja na razvoj rastlin.
• Priprava prilagoditvenih postopkov podnebnim razmeram in zmanjševanje možnih posledic.


Dvig povprečne temperature zraka in povečana pogostnost dni s temperaturo nad vegetacijskim pragom vpliva na podaljševanje dolžine letne rastne dobe. Ta dolžina je nehomogena z močnim sipanjem v obravnavanem obdobju (1961–2008). Drseče 5-letno povprečje kaže rahlo ciklično nihanje. Zadnji cikel drsečih 5-letnih povprečij nakazuje na podaljševanje trajanja letnega rastnega obdobja od devetdesetih let dalje, na kar opozarja tudi primerjava povprečja 1961–1990 s povprečjem 1991–2008.

Prilagajanje drugačni dolžini rastnega obdobja se kaže v postopnih spremembah kmetijske tehnologije, ki je zaradi narave pridelave dolgotrajen proces. Pri uvajanju novih tehnologij v kmetijsko prakso bo nujno upoštevati okoljske dejavnike, zakonitost varovanja okolja in podporne informacijske sisteme (agrometeorološke podatke). V skladu z Nacionalnim programom varstva okolja bo za zmanjšanje pritiska spremembe rastne dobe (vpeljava novih sort) treba dograditi pravne in ekonomske instrumente varovanja okolja (biološka raznovrstnost, trajnostni razvoj), izpolnjevati sprejete mednarodne konvencije (konvencija o podnebnih spremembah, konvencija o dezertifikaciji in konvencija o biotski raznovrstnosti), okrepiti nadzor nad viri ogrožanja okolja, povečati okoljsko zavest in znanje o okoljski problematiki ter spodbujati sonaravno obliko kmetovanja.


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Akcijskem načrtu za strategijo prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe (2008) ter
Četrtem poročilu Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) o oceni stanja (2007).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Arhiv meteoroloških podatkov ARSO
Skrbnik podatkov: Urad za meteorologijo Agencije Republike Slovenije za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 30.3.2009

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Za prikaz letne dolžine rastne dobe v Sloveniji smo analizirali povprečne dnevne temperature zraka na 7 meteoroloških postajah za obdobje 1961-2008 (Rateče, Bilje, Slap pri Vipavi, Ljubljana, Novo mesto, Maribor in Murska Sobota).
Metodologija obdelave podatkov: Kriteriji za izračun dolžine letnega rastnega obdobja so povzeti po metodologiji CCL/CLIVAR/JCOMM (Expert Team on Climate Change Detection and Indices, European Climate Assesment & Datasets), (www.eca.knmi.nl/indicesextremes), po kateri je dolžina letnega rastnega obdobja število dni med spomladanskim in jesenskim temperaturnim pragom. Temperaturni prag je presežen, ko je spomladi vsaj šest dni zaporedoma povprečna dnevna temperatura zraka višja, jeseni pa nižja od 5 °C. Za podnebne razmere v Sloveniji je bil dopolnjen spomladanski pogoj tako, da je spomladanski temperaturni prag dan v spomladanskem obdobju leta po katerem povprečna dnevna temperatura zraka najmanj 6 zaporednih ni več nižja od 5°C.S tem so izločene vsaj 6 dni trajajoče zgodnje zimske otoplitve.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: osnovni podatki za kazalec so pridobljeni po standardih za izvajanje meteoroloških meritev in opazovanj. Podatki so preverjeni in primerljivi v času in prostoru.
Slabosti: podatki so izmerjeni na izbrani točki (meteorološki postaji), kazalec ni prostorsko porazdeljen.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Natančnost meritev in kakovost podatkov ustreza standardom za izvajanje meteoroloških meritev in opazovanj v Republiki Sloveniji in priporočilom Svetovne meteorološke organizacije.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki za kazalec so javno dostopni v enotni in preverjeni bazi meteoroloških podatkov v Republiki Sloveniji.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): ni scenarijev/projekcij
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1


Povezani kazalci


TWITTER