KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

×

Informative message

Kazalec je arhivski in in ga ne posodabljamo več. Vključen je v kazalcih EN31.

Ključno sporočilo
Bad

Učinkovitost proizvodnje električne energije ter električne energije in toplote se zaradi pomanjkanja novih naložb izboljšuje prepočasi. V primerjavi z EU-15 smo električno energijo v Sloveniji leta 2007 proizvajali za 8 odstotnih točk manj učinkovito, električno energijo in toploto pa za 5 odstotnih točk.


Kazalec prikazuje učinkovitost proizvodnje električne energije, ki je izračunana kot količnik proizvedene električne energije na generatorju in rabe energije v obliki fosilnih goriv (ter tudi lesne biomase in odpadkov), učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote pa kot količnik proizvedene električne energije na generatorju in toplote ter rabe energije v obliki fosilnih goriv (ter tudi lesne biomase in odpadkov). Upoštevana je proizvodnja električne energije in toplote ter raba fosilnih goriv v javnih termoelektrarnah, termoelektrarnah toplarnah ter samoproizvajalcih, za katera velja, da proizvodnja električne energije in toplote ni njihova primarna dejavnost.


Grafi

Slika EN13-1: Učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote za Slovenijo
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2009; Institut Jožef Stefan, 2009.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 - 2000
Poraba goriv v TE in TE-TO ktoe 1518 1502 1429 1484 1408 1334 1512 1318 1356
Proizvodnja el. en. na generatorju ktoe 404 405 398 398 388 436 450 415 432
Proizvodnja el. en. na generatorju in toplote ktoe 552 556 530 546 544 581 620 577 581
Učinkovitost proizvodnje el. en. % 26.6 27 27.8 26.9 27.5 32.7 29.8 31.5 31.9
Učinkovitost proizvodnje el. en. in toplote % 36.4 37 37.1 36.8 38.6 43.6 41 43.8 42.9
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Poraba goriv v TE in TE-TO ktoe 1492 1566 1497 1512 1514 1560 1603 1613
Proizvodnja el. en. na generatorju ktoe 466 495 486 492 496 514 523 525
Proizvodnja el. en. na generatorju in toplote ktoe 619 642 643 653 666 681 685 698
Učinkovitost proizvodnje el. en. % 31.2 31.6 32.5 32.5 32.8 32.9 32.6 32.6
Učinkovitost proizvodnje el. en. in toplote % 41.5 41 43 43.2 44 43.6 42.7 43.3
Slika EN13-2: Učinkovitost proizvodnje električne energije v EU-27 v letih 2000 in 2007
Viri: 

Evropski statistični urad, 2009.

Prikaži podatke
EU-27 EU-25 EU-15 EU-10 - Luksemburg Madžarska Irska Latvija Litva
2000 %/100 0.376 0.381 0.394 0.323 0.333 0.293 0.406 0.22 0.223
2007 %/100 0.384 0.388 0.4 0.334 0.483 0.35 0.46 0.266 0.265
Belgija Španija Romunija Ciper Švedska Estonija Nizozemska Italija Bolgarija Slovaška
2000 %/100 0.39 0.411 0.256 0.328 0.244 0.3 0.399 0.405 0.271 0.31
2007 %/100 0.432 0.449 0.292 0.362 0.275 0.324 0.422 0.429 0.294 0.326
Poljska Danska Združeno kraljestvo Portugalska Slovenija Češka Nemčija Francija Avstrija Grčija
2000 %/100 0.337 0.349 0.44 0.421 0.322 0.314 0.37 0.348 0.396 0.362
2007 %/100 0.345 0.356 0.445 0.426 0.323 0.311 0.36 0.335 0.381 0.337
Malta Finska
2000 %/100 0.333 0.407
2007 %/100 0.297 0.368
Slika EN13-3: Učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote v EU-27 v letih 2000 in 2007
Viri: 

Evropski statistični urad, 2009.

Prikaži podatke
EU-27 EU-25 EU-15 EU-10 - Italija Litva Slovaška Latvija Belgija
2000 %/100 0.456 0.454 0.451 0.471 0.405 0.766 0.46 0.776 0.459
2007 %/100 0.47 0.47 0.47 0.473 0.518 0.875 0.559 0.862 0.515
Irska Švedska Španija Portugalska Ciper Nizozemska Bolgarija Avstrija Danska Madžarska
2000 %/100 0.406 0.831 0.413 0.442 0.328 0.554 0.415 0.572 0.646 0.491
2007 %/100 0.46 0.869 0.449 0.477 0.362 0.575 0.43 0.584 0.657 0.498
Poljska Združeno kraljestvo Francija Slovenija Nemčija Estonija Češka Finska Grčija Malta
2000 %/100 0.468 0.44 0.348 0.437 0.441 0.403 0.472 0.733 0.365 0.333
2007 %/100 0.474 0.445 0.335 0.423 0.421 0.382 0.449 0.709 0.34 0.297
Romunija Luksemburg
2000 %/100 0.544 0.693
2007 %/100 0.483 0.584

Cilji

- povečanje učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote preko tehnološke prenove sektorja transformacije, zamenjave goriv ter povečanja deleža soproizvodnje električne energije in toplote.


Kazalec učinkovitost proizvodnje električne energije daje sliko o tem, kako se porablja energija v obliki fosilnih goriv (ter tudi lesne biomase in odpadkov) za proizvodnjo električne energije. To nam omogoča analizo dogajanja v sektorju proizvodnja električne energije in toplote, ki je med največjimi viri izpustov. Povezava med vplivi na okolje in učinkovitostjo proizvodnje je obratno sorazmerna. Večja kot je učinkovitost, manjši so vplivi na okolje, saj je za enoto proizvedene električne energije in toplote potrebne manj energije v obliki fosilnih goriv, zaradi česar je manj izpustov, itd. Seveda to velja ob predpostavki, da se proizvodnja električne energije ne spreminja, saj se ob povečani proizvodnji kljub izboljšanju učinkovitosti poraba goriv poveča. Poleg tega je pri izpustih SO2 in NOx potrebno upoštevati, da nanje vpliva tudi čiščenje dimnih plinov (razžveplanje, deNOx) ter izvedba primarnih ukrepov zmanjšanja izpustov NOx.

Učinkovitost proizvodnje električne energije je leta 2008 znašala 32,6 %, proizvodnje električne energije in toplote pa 43,3 %. Samo električna energije se je proizvajala enako učinkovito kot leto prej, skupaj s toploto pa je bila učinkovitost višja. Glede na leto 2000 je zaznati majhno povečanje učinkovitosti proizvodnje električne energije (za 1 odstotno točko) ter električne energije in toplote (za 0,4 odstotne točke). Izboljšanje učinkovitosti proizvodnje električne energije je posledica boljše izkoriščenosti termoelektrarn ter tehnoloških izboljšav obstoječih naprav. Leto 2008 je po dolgem času v energetiki prineslo novo večjo investicijo, saj sta bili v termoelektrarni Šoštanj postavljeni dve novi plinski turbini. Ob postavitvi druge turbine je bil ustavljen blok 2. Učinkovitost proizvodnje toplote je močno odvisna od potreb po toploti, saj je pri manjšem odjemu le-ta nižja. Leto 2005 je bilo v obdobju 2000-2008 najbolj hladno, zato je tudi učinkovitost najvišja. Leto 2008 je bilo hladnejše kot 2007.

V prihodnje se pričakuje občutnejše izboljšanje učinkovitost zaradi namestitve novih naprav,saj so v okviru tehnološke prenove sektorja transformacije v termoelektrarni Šoštanj leta 2008 prigradili dve plinski turbini, ki sta začeli poskusno obratovati (TEŠ, 2009). Ob namestitvi novih naprav se bo po načrtih zgodil tudi premik v smeri večje porabe zemeljskega plina, kar bo še dodatno vplivalo na zvišanje učinkovitosti, saj imajo naprave na zemeljski plin višje izkoristke. Minimalno bo k višji učinkovitosti prispevalo tudi večanje deleža soproizvodnje (glej EN14, Soproizvodnja toplote in električne energije).

Eden izmed inštrumentov za spodbujanje učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote je vzpostavitev sistema za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov, ki podjetja preko nakupa dodatnih pravic za emisije toplogrednih plinov spodbuja k investicijam v učinkovitejšo proizvodnjo električne energije in toplote. Inštrument v prvem obdobju trgovanja (2005-2007) ni imel pravega vpliva zaradi prenizke cene pravic na trgu, ki so bile posledica preveč radodarne razdelitve pravic zavezancem. Trenutna cena kuponov je med 12 in 15 EUR/tCO2. Zelo pomemben inštrument so tudi mejne koncentracije izpustov onesnaževal zraka (SO2, NOx, itd,) za velike kurilne naprave (Uredba o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav) , saj z zaostrovanjem kriterijev onemogočajo delovanje starih manj učinkovitih enot. Ostali inštrumenti so: okoljevarstvena dovoljenja, ki spodbujajo rabo najboljših razpoložljivih tehnologij (Direktiva IPPC), zagotovljene odkupne cene za odkup električne energije iz soproizvodnje (spodbujanje soproizvodnje električne energije in toplote).

Učinkovitost proizvodnje električne energije v Sloveniji je primerljiva s povprečno učinkovitostjo držav EU-10, a za 8 odstotnih točk nižja od povprečne učinkovitosti starih držav članic EU (EU-15). Sprememba učinkovitosti je v Sloveniji za odstotno točko večja od povprečja EU-10 in EU-15. Višja učinkovitost EU-15 je zlasti posledica večjega deleža zemeljskega plina v proizvodnji električne energije in novejših ter učinkovitejših naprav za proizvodnjo električne energije iz premoga. Malo boljša situacija je pri učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote, saj je učinkovitost v Sloveniji 5 odstotnih točk nižja kot v EU-15. Izboljševanje učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote v Sloveniji je v zadnjih sedmih letih občutno počasnejše kot v EU-15 in tudi kot v EU-10.


Podatki za Slovenijo in druge države

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (Ur.l. RS, št. 57/04).
Izvorna baza podatkov:
Proizvodnja električne energije na generatorju:
Slovenija
- 1992-1995: Izpolnjeni vprašalniki, ki so bili s strani SURS-a posredovani EUROSTAT-u (Skupni vprašalnik - Joint Annual Questionnaire )
- 1996-2008: Podatkovna baza SI-STAT dostopna preko spletnih strani SURS: Okolje in naravni viri > Energetika > Električna energija > Proizvodnja, poraba goriv in dejanska moč v elektrarnah po glavni dejavnosti, pri samoproizvajalcih in malih hidroelektrarn, Slovenija, letno; (Elektrarne po glavni dejavnosti + samoproizvajalci) – proizvodnja na generatorju
EU-27
- Baza podatkov dostopna preko spletnih strani EUROSTAT: Environment and energy > Energy > Energy Statistics – quantities > Energy Statistics - supply, transformation, consumption > Supply, transformation, consumption - electricity - annual data > 101101 Output from conventional thermal power stations
Proizvodnja toplote:
Slovenija
- 1992-1999: Izpolnjeni vprašalniki, ki so bili s strani SURS-a posredovani EUROSTAT-u (Skupni vprašalnik - Joint Annual Questionnaire)
- 2000-2008: Podatkovna baza SI-STAT dostopna preko spletnih strani SURS: Okolje in naravni viri > Energetika > Energetska bilanca in energetski kazalniki > Energetska bilanca (1000 toe), Slovenija, letno. (Transformacija-termoelektrarne toplarne –skupaj: Toplota)
EU-27
- Baza podatkov dostopna preko spletnih strani EUROSTAT: Environment and energy > Energy > Energy Statistics – quantities > Energy Statistics - supply, transformation, consumption > Supply, transformation, consumption - heat - annual data> 101101 Output from conventional thermal power stations
Poraba fosilnih goriv (premog, naftni proizvodi in zemeljski plin) in lesne biomase za proizvodnjo električne energije in toplote:
Slovenija
- 1992-1999: Energetska bilanca narejena na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov, ki so bili s strani SURS-a posredovani EUROSTAT-u. (glej EN26)
- 2000-2008: Podatkovna baza SI-STAT dostopna preko spletnih strani SURS: Okolje in naravni viri > Energetika > Energetska bilanca in energetski kazalniki > Energetska bilanca (1000 toe), Slovenija, letno. (Transformacija-javne elektrarne, Transformacija-samoproizvajalci in Transformacija-termoelektrarne toplarne-javne, Transformacija-termoelektrarne toplarne-samoproizvajalci)
EU-27
- Baza podatkov dostopna preko spletnih strani EUROSTAT: Environment and energy > Energy > Energy Statistics – quantities > Energy Statistics - supply, transformation, consumption >Supply, transformation, consumption - all products - annual data > 101001 Input to conventional thermal power stations.
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS (Jože Zalar, Mojca Suvorov) oziroma EUROSTAT.
Datum zajema podatkov za kazalec: 27.11.2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi.
Metodologija obdelave podatkov: Učinkovitost je izračunana kot količnik proizvodnje električne energije oziroma proizvodnje električne energije in toplote v termoelektrarnah ter porabe fosilnih goriv in lesne biomase ter odpadkov. Kazalec je izražen v odstotkih.
Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t (npr. če je bila lansko leto rast 15%, letos pa 16%, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16%/15%)*100]-100=6,7%, kjer je rast izražena v odstotkih.
Geografska pokritost: EU-27 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. EU-25 vključuje države članice EU brez Bolgarije in Romunije. EU-15 zajema stare članice EU (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Velika Britanija). EU-10 zajema članice, ki so se pridružile EU leta 2004 (Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Kakovost podatkov uporabljenih za kazalec je za obdobje 1992-1999 vprašljiva zaradi sprememb v statistični obdelavi podatkov (npr. na začetku tega obdobja je bila celotna poraba goriva v samoproizvajalcih šteta v transformacijah, na koncu obdobja pa samo del, ki je bil namenjen proizvodnji električne energije in toplote za prodajo, zaradi česar se je učinkovitost izboljšala). Zato je pri analizi gibanja kazalca upoštevan le izračun za obdobje 2000-2008.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Zanesljivost podatkov za obdobje 1992-1999 je omejena zaradi zgoraj opisanega vzroka, za obdobje 2000-2008 pa je velika, saj vsi podatki izhajajo iz enega vira (SURS) in so obdelani po enaki metodologiji.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- EEA, 2007. EN19 Efficiency of conventional thermal electricity production.
- MOP, 2009. Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012.
- TEŠ, 2009. BilTEŠ.


TWITTER