KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

×

Informative message

Kazalec je arhivski in in ga ne posodabljamo več. Vključen je v kazalcih EN31.

Ključno sporočilo
Bad

Učinkovitost proizvodnje električne energije ter električne energije in toplote se zaradi pomanjkanja novih naložb počasi izboljšuje. V letu 2007 se je učinkovitost glede na prejšnje leto znižala zaradi daljšega remonta bloka 5 termoelektrarne Šoštanj. Glede na EU-15 se je električna energija v Sloveniji leta 2006 proizvajala za 7 odstotnih točk manj učinkovito, električna energija in toplota pa za 3 odstotne točke manj učinkovito.


Kazalec učinkovitost proizvodnje električne energije daje sliko o tem, kako kvalitetno se porablja energija v obliki fosilnih goriv za proizvodnjo električne energije. To nam omogoča analizo dogajanja v sektorju transformacije, ki je med največjimi viri emisij. Povezava med vplivi na okolje in učinkovitostjo proizvodnje je obratno sorazmerna. Večja kot je učinkovitost, manjši so vplivi na okolje, saj je za enoto proizvedene električne energije potrebne manj energije v obliki fosilnih goriv, zaradi česar je manj emisij, itd. Seveda to velja ob predpostavki, da se proizvodnja električne energije ne spreminja, saj se ob povečani proizvodnji kljub izboljšanju učinkovitosti poraba goriv poveča. Poleg tega je pri emisijah SO2 in NOx potrebno upoštevati, da na emisije vpliva tudi čiščenje dimnih plinov (razžvepljevanje, deNOx) ter izvedba primarnih ukrepov zmanjšanja emisij NOx.

Učinkovitost proizvodnje električne energije je izračunana kot kvocient proizvedene električne energije na generatorju in rabe energije v obliki fosilnih goriv, učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote pa kot kvocient proizvedene električne energije na generatorju in toplote ter rabe energije v obliki fosilnih goriv. Upoštevana je proizvodnja električne energije in toplote ter raba fosilnih goriv v javnih* termoelektrarnah, termoelektrarnah toplarnah ter samoproizvajalcih**.

* Elektrarne po glavni dejavnosti
** Skladno z definicijo EUROSTAT se pri samoproizvajalcih upošteva samo del toplote, ki je namenjena za prodajo tretjim osebam ter del rabe energije, ki je bila porabljena za proizvodnjo te toplote in celotne električne energije. Samoproizvajalci so podjetja, za katera velja, da proizvodnja električne energije in toplote ni njihova primarna dejavnost.


Grafi

Slika EN13-1: Učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote za Slovenijo
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, Institut Jožef Stefan.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 - 2000
Poraba goriv v TE in TE-TO ktoe 1518 1502 1429 1484 1408 1334 1512 1318 1356
Proizvodnja električne energije na generatorju ktoe 404 405 398 398 388 436 450 415 432
Proizvodnja električne energije na generatorju in toplote ktoe 552 556 530 546 544 581 620 577 581
Učinkovitost proizvodnje el. Energije % 26.6 27 27.8 26.9 27.5 32.7 29.8 31.5 31.9
Učinkovitost proizvodnje el. energije in toplote % 36.4 37 37.1 36.8 38.6 43.6 41 43.8 42.9
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
Poraba goriv v TE in TE-TO ktoe 1492 1566 1497 1512 1514 1560 1603
Proizvodnja električne energije na generatorju ktoe 466 495 486 492 496 514 523
Proizvodnja električne energije na generatorju in toplote ktoe 619 642 643 653 666 681 685
Učinkovitost proizvodnje el. Energije % 31.2 31.6 32.5 32.5 32.8 32.9 32.6
Učinkovitost proizvodnje el. energije in toplote % 41.5 41 43 43.2 44 43.6 42.7
Slika EN13-2: Učinkovitost proizvodnje električne energije v EU-27 v letih 2000 in 2006
Viri: 

Evropski statistični urad.

Prikaži podatke
Latvija Švedska Litva Bolgarija Romunija Slovaška Češka republika Slovenija EU-10 Madžarska
2000 %/100 0.2018 0.2439 0.2228 0.2705 0.2563 0.2982 0.3119 0.3219 0.3218 0.2992
2006 %/100 0.2234 0.2358 0.2562 0.2766 0.2864 0.2944 0.3022 0.3291 0.3292 0.3299
Malta Estonija Poljska Ciper Francija Danska Grčija Nemčija Finska EU-27
2000 %/100 0.334 0.299 0.3373 0.3281 0.3508 0.3493 0.3648 0.3697 0.407 0.3758
2006 %/100 0.3328 0.3435 0.3449 0.3491 0.3545 0.3574 0.3684 0.3735 0.3801 0.3859
Belgija EU-25 EU-15 Avstrija Nizozemska Italija Irska Portugalska Velika Britanija Španija
2000 %/100 0.3925 0.381 0.3943 0.4011 0.3995 0.4053 0.4057 0.4212 0.439 0.4107
2006 %/100 0.3896 0.3901 0.4027 0.405 0.4133 0.42 0.4215 0.4261 0.4273 0.4667
Luksemburg
2000 %/100 0.3333
2006 %/100 0.4824
Slika EN13-3: Učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote v EU-27 v letih 2000 in 2006
Viri: 

Evropski statistični urad.

Prikaži podatke
Grčija Bolgarija Velika Britanija Slovenija Estonija Nemčija Češka republika EU-15 Španija EU-25
2000 %/100 0.3647 0.4151 0.4396 0.4367 0.4034 0.4414 0.4715 0.4507 0.4135 0.4545
2006 %/100 0.3825 0.4211 0.4351 0.4394 0.4427 0.4477 0.4567 0.465 0.4667 0.4679
EU-27 Portugalska Poljska EU-10 Madžarska Romunija Belgija Slovaška Nizozemska Avstrija
2000 %/100 0.4563 0.4418 0.468 0.4713 0.4912 0.5444 0.4592 0.4602 0.5538 0.5733
2006 %/100 0.4681 0.4722 0.4782 0.4817 0.499 0.5024 0.5042 0.5381 0.5792 0.5815
Luksemburg Danska Finska Litva Švedska Latvija
2000 %/100 0.6933 0.6457 0.7334 0.7664 0.8314 0.7758
2006 %/100 0.5913 0.6505 0.6879 0.8346 0.8434 0.8599

Cilji

Cilj določen v Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu, Operativnem programu zmanjševanje emisij toplogrednih plinov do leta 2012 in Operativnem programu doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka je povečanje učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote preko tehnološke prenove sektorja transformacije, zamenjave goriv ter povečanja deleža soproizvodnje električne energije in toplote.


Učinkovitost proizvodnje električne energije je leta 2007 znašala 32,6 %, proizvodnje električne energije in toplote pa 42,7 %, kar je nižje od učinkovitosti proizvodnje električne energije ter električne energije in toplote v letu 2006, ko je bila vrednost enaka 32,9 % oziroma 43,6 %. Nižja učinkovitost v letu 2007 je posledica daljšega remonta bloka 5 v termoelektrarni Šoštanj, ki je enota z najvišjim izkoristkom med termoelektrarnami. Opazovano obdobje je bilo sicer 1992-2007, vendar so podatki pred letom 2000 zelo negotovi. V obdobju 2000-2007 je zaznati majhno povečanje učinkovitosti proizvodnje električne energije (za 2,3 %), medtem ko je bila učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote v letu 2007 nižja od učinkovitosti leta 2000. Izboljšanje učinkovitosti proizvodnje je posledica boljše izkoriščenosti termoelektrarn ter tehnoloških izboljšav obstoječih naprav. Učinkovitost proizvodnje toplote je močno odvisna od potreb po toploti, saj je pri manjšem odjemu učinkovitost proizvodnje nižja. Leto 2005 je bilo v obdobju 2000-2007 najbolj hladno, zato je tudi učinkovitost najvišja.

V prihodnje se pričakuje občutnejše izboljšanje učinkovitost zaradi inštalacije novih naprav – tehnološka prenova sektorja transformacije (V termoelektrarni Šoštanj so v letu 2008 prigradili dve plinski turbini (TEŠ, 2008)). Ob inštalaciji novih naprav se bo po načrtih zgodil tudi premik v smeri večje porabe zemeljskega plina, kar bo še dodatno vplivalo na zvišanje učinkovitosti, saj imajo naprave na zemeljski plin višje izkoristke. Minimalno bo k višji učinkovitosti prispevalo tudi večanje deleža soproizvodnje (glej tudi kazalec EN14 Soproizvodnja toplote in električne energije).

Eden izmed inštrumentov za spodbujanje učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote je vzpostavitev sistema za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov, ki podjetja preko nakupa dodatnih pravic za emisije toplogrednih plinov spodbuja k naložbam v učinkovitejšo proizvodnjo električne energije in toplote. Inštrument v prvem obdobju trgovanja (2005-2007) ni imel pravega vpliva zaradi prenizke cene pravic na trgu, ki so bile posledica preveč radodarne razdelitve pravic zavezancem. Trenutna cena kuponov je med 15 in 20 EUR/tCO2. Zelo pomemben inštrument so tudi mejne koncentracije izpustov onesnaževal zraka (SO2, NOx, itd,) za velike kurilne naprave (Uredba o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav), saj z zaostrovanjem kriterijev onemogočajo delovanje starih manj učinkovitih enot. Ostali inštrumenti so: okoljevarstvena dovoljenja, ki spodbujajo rabo najboljših razpoložljivih tehnologij (Direktiva IPPC), zagotovljene odkupne cene za odkup električne energije iz soproizvodnje (spodbujanje soproizvodnje električne energije in toplote).

Učinkovitost proizvodnje električne energije v Sloveniji je primerljiva s povprečno učinkovitostjo držav EU-10, a za 7 odstotnih točk nižja od povprečne učinkovitosti starih držav članic EU (EU-15). Sprememba učinkovitosti je v Sloveniji za odstotno točko večja od povprečja EU-10 in EU-15. Višja učinkovitost EU-15 je zlasti posledica večjega deleža zemeljskega plina v proizvodnji električne energije in seveda tudi novejših ter učinkovitejših naprav za proizvodnjo električne energije iz premoga. Boljša situacija je pri učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote, saj je učinkovitost v Sloveniji le 2 odstotni točki nižja kot v EU-15. Izboljševanje učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote v Sloveniji je v zadnjih sedmih letih občutno počasnejše kot v EU-15 in tudi kot v EU-10.


Podatki za Slovenijo:
Izvorna baza podatkov:
- Proizvodnja električne energije na generatorju:
Slovenija
1992-1995: Izpolnjeni vprašalniki, ki so bili s strani SURS-a posredovani EUROSTAT-u (Skupni vprašalnik - Joint Annual Questionnaire)
1996-2007: Podatkovna baza SI-STAT dostopna preko spletnih strani SURS: Okolje in naravni viri > Energetika > Električna energija > Proizvodnja, poraba goriv in dejanska moč v elektrarnah po glavni dejavnosti, pri samoproizvajalcih in malih hidroelektrarn, Slovenija, letno; (Elektrarne po glavni dejavnosti + samoproizvajalci) - proizvodnja na generatorju.

EU-27
Baza podatkov dostopna preko spletnih strani EUROSTAT: Environment and energy > Energy > Energy Statistics – quantities > Energy Statistics - supply, transformation, consumption > Supply, transformation, consumption - electricity - annual data > 101101 Output from conventional thermal power stations.
- Proizvodnja toplote:
Slovenija
1992-1999: Izpolnjeni vprašalniki, ki so bili s strani SURS-a posredovani EUROSTAT-u (Skupni vprašalnik - Joint Annual Questionnaire)
2000-2007: Podatkovna baza SI-STAT dostopna preko spletnih strani SURS: Okolje in naravni viri > Energetika > Energetska bilanca in energetski kazalniki > Energetska bilanca (1000 toe), Slovenija, letno. (Transformacija-termoelektrarne toplarne –skupaj: Toplota).

EU-27
Baza podatkov dostopna preko spletnih strani EUROSTAT: Environment and energy > Energy > Energy Statistics – quantities > Energy Statistics - supply, transformation, consumption > Supply, transformation, consumption - heat - annual data> 101101 Output from conventional thermal power stations.
- Poraba fosilnih goriv (premog, naftni proizvodi in zemeljski plin) za proizvodnjo električne energije in toplote:
Slovenija
1992-1999: Energetska bilanca narejena na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov, ki so bili s strani SURS-a posredovani EUROSTAT-u.
2000-2007: Podatkovna baza SI-STAT dostopna preko spletnih strani SURS: Okolje in naravni viri > Energetika > Energetska bilanca in energetski kazalniki > Energetska bilanca (1000 toe), Slovenija, letno. (Transformacija-javne elektrarne, Transformacija-samoproizvajalci in Transformacija-termoelektrarne toplarne-javne, Transformacija-termoelektrarne toplarne-samoproizvajalci).
EU-27
Baza podatkov dostopna preko spletnih strani EUROSTAT: Environment and energy > Energy > Energy Statistics – quantities > Energy Statistics - supply, transformation, consumption >Supply, transformation, consumption - all products - annual data > 101001 Input to conventional thermal power stations.
- Skrbnik podatkov je Statistični urad RS (Ivo Eržen, Mojca Suvorov) oziroma EUROSTAT.
- Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:
Podatki so pripravljeni na letni osnovi.
- Metodologija obdelave podatkov: Učinkovitost je izračunana kot kvocient proizvodnje električne energije oziroma proizvodnje električne energije in toplote ter porabe fosilnih goriv. Kazalec je izražen v odstotkih.
- Informacije o kakovosti:
-Kakovost: Kakovost podatkov uporabljenih za kazalec je za obdobje 1992-1999 vprašljiva zaradi sprememb v statistični obdelavi podatkov (npr. na začetku tega obdobja je bila celotna poraba goriva v samoproizvajalcih šteta v transformacijah, na koncu obdobja pa samo del, ki je bil namenjen proizvodnji električne energije in toplote za prodajo, zaradi česar se je učinkovitost izboljšala). Zato je pri analizi gibanja kazalca upoštevan le izračun za obdobje 2000-2007.
-Zanesljivost: Zanesljivost podatkov za obdobje 1992-1999 je omejena zaradi zgoraj opisanega vzroka, za obdobje 2000-2007 pa je velika, saj vsi podatki izhajajo iz enega vira (SURS) in so obdelani po enaki metodologiji.
-Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): Primernost: 1 Točnost: 2 Časovna primerljivost: 2 Prostorska primerljivost: 1.

Reference:
MOP, 2009: Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012,
EEA, 2007: EN19 Efficiency of conventional thermal electricity production,
Resolucija o nacionalnem energetskem programu (Ur. l. RS št. 57/04),
TEŠ, 2008: Spletna stran termoelektrarne Šoštanj.


TWITTER