[OP10] Odnos prebivalstva do porabe goriv v prometu v Sloveniji
Ključno sporočilo
Velika večina registriranih osebnih avtomobilov uporablja konvencionalna pogonska goriva (motorni bencin in dizelsko gorivo). Delež vseh vozil na alternativni pogon se je v obdobju od 2014 do 2019 sicer povečal, vendar je še vedno statistično nepomemben. Iz primerjave rezultatov raziskave mnenja gospodinjstev o vrsti goriva pri avtomobilu, ki ga nameravajo kupiti, in podatkov o prvi registraciji novih osebnih vozil je razvidno, da je delež gospodinjstev, ki načrtujejo nakup vozila na alternativni pogon veliko večji od deleža dejanskih registracij novih vozil na alternativni pogon. To pomeni, da se gospodinjstva pri uresničevanju svojih načrtov za nakup avtomobilov na alternativni pogon srečujejo z različnimi omejitvami.
Definicija
Kazalec prikazuje podatke o vrsti goriva obstoječih avtomobilov, povprečni porabi goriva avtomobilov in vrsti goriva pri avtomobilih, ki jih gospodinjstva nameravajo kupiti. Podatki so pridobljeni iz javnomnenjske raziskave in podajajo stanje v obdobju 2010-2019.
Kazalec je bil izbran za spremljanje, ker zakonodaja EU določa izpolnjevanje zahtev – doseganje deleža obnovljivih virov energije v prometu do leta 2020. Spodbujanje rabe obnovljivih virov energije je bistveno za zmanjšanje toplogrednih plinov, zlasti ogljikovega dioksida.
Grafi
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2019
| elektrika [%] | utekočinjeni naftni plin [%] | biodizel [%] | bioplin [%] | stisnjen zemeljski plin [%] | vodik [%] | etanol [%] | drugo [%] | brez odgovora [%] | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2019 | 81,78 | 66,85 | 60,44 | 40,36 | 38,16 | 37,88 | 25,40 | 1,01 | 9,10 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2019
| motorni bencin [%] | dizelsko gorivo [%] | alternativno gorivo [%] | |
|---|---|---|---|
| 2010 | 66,36 | 33,18 | 0,16 |
| 2011 | 62,58 | 37,04 | 0,14 |
| 2012 | 62,72 | 36,80 | 0,43 |
| 2015 | 57,95 | 40,91 | 0,98 |
| 2017 | 57,66 | 39,96 | 2,25 |
| 2019 | 56,73 | 37,95 | 2,70 |
Ministrstvo za infrastrukturo, Statistični urad Republike Slovenije, 2020
| Bencin [%] | Dizel, biodizel, nafta, plinsko olje [%] | Alternativni pogon [%] | Alternativni pogon (posamezno): [%] | Utekočinjen naftni plin (LPG) [%] | Stisnjen zemeljski plin (CNG) [%] | Hibridni pogon [%] | Električni pogon [%] | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2014 | 57,02 | 42,16 | 0,82 | 0,68 | 0,01 | 0,10 | 0,01 | |
| 2015 | 55,12 | 43,91 | 0,97 | 0,80 | 0,01 | 0,13 | 0,03 | |
| 2016 | 53,24 | 45,66 | 1,10 | 0,86 | 0,01 | 0,17 | 0,04 | |
| 2017 | 51,44 | 47,30 | 1,26 | 0,89 | 0,02 | 0,27 | 0,07 | |
| 2018 | 49,97 | 48,59 | 1,44 | 0,89 | 0,02 | 0,40 | 0,11 | |
| 2019 | 48,79 | 49,58 | 1,63 | 0,85 | 0,02 | 0,58 | 0,17 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2019
| do 6 l [%] | 6,0-6,5 l [%] | 6,6 - 7,5 l [%] | 7,6 - 9,0 l [%] | več kot 9,0 l [%] | ne vem [%] | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 2010 | 13,89 | 26,39 | 29,17 | 18,75 | 9,03 | 2,78 |
| 2011 | 14,61 | 22,90 | 25,77 | 21,31 | 9,97 | 5,45 |
| 2012 | 17,21 | 22,67 | 29,40 | 18,90 | 8,38 | 3,45 |
| 2015 | 21,49 | 25,82 | 27,40 | 15,93 | 3,43 | 5,94 |
| 2017 | 25,86 | 23,30 | 22,80 | 12,42 | 3,26 | 12,36 |
| 2019 | 31,56 | 27,70 | 21,37 | 10,47 | 2,76 | 6,12 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2019
| motorni bencin [%] | dizelsko gorivo [%] | alternativno gorivo [%] | ne vem | Alternativna goriva: [%] | zemeljski plin [%] | utekočinjeni naftni plin [%] | elektrika [%] | vodik [%] | hibridno vozilo [%] | drugo [%] | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2010 | 32,08 | 58,49 | 6,83 | 3 | 0 | 1,89 | 0,94 | 0 | 0 | 4 | |
| 2011 | 44,00 | 47,14 | 6,16 | 3,12 | 0 | 0,77 | 0 | 0 | 4,39 | 1 | |
| 2012 | 32,42 | 56,21 | 8,35 | 3,35 | 2,59 | 1,10 | 1,57 | 0 | 2,40 | 0,69 | |
| 2015 | 30,71 | 54,18 | 9,70 | 5,41 | 2,32 | 1,00 | 3,01 | 0 | 1,87 | 1,50 | |
| 2017 | 41,02 | 33,11 | 14,41 | 11,49 | 2,64 | 1,57 | 3,76 | 0 | 4,94 | 1,50 | |
| 2019 | 35,43 | 33,62 | 18,52 | 12,43 | 1,38 | 0 | 8,77 | 1,22 | 4,95 | 2,20 |
Ministrstvo za infrastrukturo, Statistični urad Republike Slovenije, 2020
| Bencin [%] | Dizel, biodizel, nafta, plinsko olje [%] | Alternativna goriva [%] | Alternativna goriva (posamezno): | Utekočinjen naftni plin (LPG) [%] | Stisnjen zemeljski plin (CNG) [%] | Hibridni pogon [%] | Električni pogon [%] | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2014 | 44,22 | 55,03 | 0,75 | 0,43 | 0,09 | 0,21 | 0,02 | |
| 2015 | 47,86 | 51,15 | 0,99 | 0,33 | 0,07 | 0,39 | 0,20 | |
| 2016 | 48,43 | 50,21 | 1,36 | 0,45 | 0,01 | 0,66 | 0,23 | |
| 2017 | 52,75 | 44,72 | 2,54 | 0,46 | 0,06 | 1,60 | 0,41 | |
| 2018 | 64,74 | 32,04 | 3,22 | 0,20 | 0,02 | 2,31 | 0,70 | |
| 2019 | 65,93 | 29,57 | 4,50 | 0,12 | 0,04 | 3,38 | 0,96 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o. ( 26.2.2019)
| % | 21 % - 30 % | 31 % - 40 % | 41 % - 50 % | |
| Pomurska | 44 | 0 | 0 | 1 |
| Podravska | 35 | 0 | 1 | 0 |
| Koroška | 36 | 0 | 1 | 0 |
| Savinjska | 31 | 0 | 1 | 0 |
| Zasavska | 28 | 1 | 0 | 0 |
| Posavska | 38 | 0 | 1 | 0 |
| Jugovzhodna Slovenija | 40 | 0 | 1 | 0 |
| Osrednjeslovenska | 32 | 0 | 1 | 0 |
| Gorenjska | 34 | 0 | 1 | 0 |
| Primorsko-notranjska | 22 | 1 | 0 | 0 |
| Goriška | 37 | 0 | 1 | 0 |
| Obalno-kraška | 34 | 0 | 1 | 0 |
| Skupaj regije | 2 | 9 | 1 |
Cilji
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO) za obdobje 2020–2030 vsebuje dolgoročne cilje, usmeritve in naloge na področju varstva okolja, ohranjanja narave in upravljanja z vodami, zlasti pa – na podlagi ocene stanja vseh delov okolja – določa cilje, kot so:
- Zmanjšanje rabe fosilnih virov energije ter povečanje energetske učinkovitosti
- Zagotovitev prehoda v nizko ogljično družbo, ki učinkovito ravna z viri energije
- Vzgoja in izobraževanje za varstvo okolja
- Raziskave, razvoj in inovacije za varstvo okolja
- Izboljšanje zbirke znanja in podatkov za okoljsko politiko
- Vključevanje ciljev varstva okolja v politike drugih sektorjev
- Krepitev dialoga in sodelovanja med akterji varstva okolja
Poleg tega je treba upoštevati tudi cilj Nacionalnega energetskega podnebnega načrta (NEPN, sprejet na Vladi RS 27.2.2020):
- Do leta 2030 izboljšati energetsko učinkovitost vsaj za 35 %;
in cilj evropske komisije v okviru zelenega dogovora (The Green Deal):
- Graditi in renovirati na energetsko in snovno učinkovit način.
Na področju EU zakonodaje velja v povezavi s porabo goriv v prometu omeniti tudi spodnja dva dokumenta, ki podpirata spodbujanje obnovljivih virov energije. Sledenje potrjuje potrebo po spremljanju in analiziranju javnega mnenja, saj je večja raba obnovljivih virov v gospodinjstvih predmet nas vseh in narekuje ozaveščanje in uvajanje takšnih finančnih mehanizmov, ki bodo to dejansko tudi omogočili.
- RED (2009/28 / ES) je vsem državam članicam določila doseganje 10-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v prometu do leta 2020.
- 14. junija 2018 so Komisija, Parlament in Svet Evrope dosegli politični dogovor, za katerega morajo države članice od dobaviteljev goriva zahtevati, da do leta 2030 zagotovijo oskrbo z najmanj 14% obnovljivih virov energije v cestnem in železniškem prometu. Poleg tega mora biti delež naprednih biogoriv in bioplina v letu 2025 vsaj 1%, leta 2030 pa najmanj 3,5%.
Komentar
V sporočilu Komisije »Zelena energija za promet: evropska strategija za alternativna goriva«, so električna energija, vodik, biogoriva, zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin opredeljeni kot trenutno najpomembnejša alternativna goriva, ki bi lahko na dolgi rok nadomestila konvencionalna goriva, kot sta motorni bencin in dizelsko gorivo (Evropski parlament, 2014).
Rezultati javnega mnenja Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2019 kažejo, da od alternativnih goriv največji delež vseh gospodinjstev pozna električno energijo (82 %), ki ji sledijo utekočinjen naftni plin (67 %), biodizel (60 %), bioplin (40 %), stisnjen zemeljski plin (38 %) in vodik (38 %).
Poleg tega rezultati raziskave kažejo, da velika večina (95 %) gospodinjstev uporablja avtomobile na konvencionalna goriva; slabe tri petine (57 %) na motorni bencin in slabi dve petini na dizelsko gorivo (38 %). Samo 2,7 % anketiranih gospodinjstev uporablja avtomobile na alternativni pogon: 1,2 % na utekočinjeni naftni plin, 0,8 % na hibridni pogon, 0,4 % na etanol, 0,2 % na zemeljski plin in 0,2 % na električni pogon. Kljub temu se je v primerjavi z letom 2010 delež obstoječih avtomobilov na alternativni pogon povečal za 2,5 % (2019: 2,7%, 2010: 0,2 %).
Statistični podatki za registrirana vozila Ministrstva za infrastrukturo in prostor iz leta 2019 (MZI, 2019) kažejo, da 98,4 % (1.146.369 od 1.165.371) registriranih avtomobilov še vedno uporablja konvencionalna pogonska goriva: 48,8 % (568.597) vozil uporablja bencin, 49,6 % (577.772) pa dizelsko gorivo. biodizel, nafto ali plinsko olje. 1,6 % (19.002) vseh registriranih avtomobilov uporablja naslednja goriva: 0,8 % (9.855) utekočinjen naftni plin (LPG), 0,6 % (6.803) hibridni pogon in 0,2 % (1.998) električni pogon. V primerjavi s podatki iz leta 2014 se je delež avtomobilov na alternativni pogon povečal za 10.275 vozil oz. 0,8 odstotnih točk (2019: 1,6 %, 2014: 0,8 %), vendar ta delež še vedno ne igra pomembne vloge pri dejanskem zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida v ozračje.
Rezultati javnega mnenja raziskave REUS 2019 kažejo, da ima več kot polovica slovenskih gospodinjstev avtomobile z nizko povprečno porabo goriva: tretjina anketiranih gospodinjstev (32 %) porabi 6 l/100km, dobra četrtina (28 %) pa od 6 in 6,5 l/100km. Dobra tretjina (34 %) pa porabi več kot 6,6 l/ 100 km: 21 % avtomobilov povprečno porabi od 6,6 l/100km do 7,5 l/100km, 13 % vseh avtomobilov pa porabi več kot 7,6 l/100km. Primerjava rezultatov raziskave REUS za obdobje od 2010 do 2019 kaže pozitiven trend pri povprečni porabi goriva na 100 km. V primerjavi z merjenjem iz leta 2010 se je za 22 odstotnih točk zmanjšal delež tistih, katerih avto porabi več kot 6,5 l/100 km (2019: 35 %, 2010: 57 %), medtem ko se je posledično za 19 odstotnih točk povečal delež tistih, katerih avto porabi manj kot 6,5 l/100 km (2019: 59 %, 2010: 40 %).
Analiza podatkov po statističnih regijah v Sloveniji kaže, da je največji delež gospodinjstev, katerih avtomobili porabijo več kot 6,5 l/100 km goriva v Pomurski regiji (41% do 50%), nekaj manj v Osrednje-slovenski, Koroški, Podravski, Savinjski, Posavski, Jugozahodni Sloveniji, Obalno-kraški, Goriški in Gorenjski regiji (31% do 40%) in najmanjši v Zasavski in Primorsko-notranjski regiji (21% do 30%).
Kot je razvidno iz kazalca ravnanja z energijo »Odnos javnosti do baterijskih vozil in plug-in hibridnih vozil« [OP09] se je delež gospodinjstev, ki načrtujejo nakup novega avtomobila v naslednjih 12 mesecih v obdobju od 2010 do 2019 povečal (2019: 16 %, 2010: 9 %). Leta 2019 sta dobri dve tretjini (69 %) teh gospodinjstev odgovorili, da načrtujejo nakup avtomobila na konvencionalni pogon in slaba petina gospodinjstev (19 %) na alternativni pogon. Primerjava podatkov za obdobje od 2010 do 2019 kaže, da se je delež gospodinjstev, ki načrtuje nakup avtomobila na alternativni pogon povečal za 12 odstotnih točk (2019: 19 %, 2010: 7 %). Pri tem moramo upoštevati, da so podatki zaradi majhnega vzorca (2019: 163, 2010: 80) statistično manj zanesljivi.
Statistični podatki Ministrstva za infrastrukturo in prostor (MZI, 2019) o prvih registracijah novih osebnih vozil tudi kažejo pozitiven trend: delež novih vozil na alternativni pogon se je v obdobju od 2014 do 2019 povečal za 3,8 odstotne točke (2019: 4,5 %, 2014: 0,7 %).
Iz primerjave deleža gospodinjstev, ki načrtujejo nakup avtomobilov na alternativni pogon (2019: 19 %), in deleža prvih registracij novih vozil na alternativni pogon (2019: 4,5 %) je razvidno, da se gospodinjstva pri uresničevanju svojih načrtov za nakup vozil z alternativnim pogonom srečujejo s omejitvami (npr. cena avtomobila, obstoječa infrastruktura) in se na koncu večina odloči za avtomobil na konvencionalno gorivo.
Metodologija
Cilji povzeti po:
- Uredbi (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov (21. 12. 2018)
- Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO) za obdobje 2020–2030 960-VIII, (19. 12. 2019)
- Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije (NEPN), sprejet na Vladi RS 27.2.2020
- Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropski zeleni dogovor, COM(2019) 640 (11. 12. 2019)
- DIRECTIVE 2009/28/EC OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 23 April 2009 on the promotion of the use of energy from renewable sources and amending and subsequently repealing Directives 2001/77/EC and 2003/30/EC
Vir podatkov: Izvorna zbirka podatkov je Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS za gospodinjstva.
Skrbnik podatkov: Informa Echo d.o.o.
Obdobje prikaza podatkov: 2010-2019
Datum zajema podatkov za kazalec: 26. 2. 2019
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:
Anketiranje smo izvajali od maja do avgusta v letih 2010, 2011, 2012, 2015, 2017 in 2019.
Vzorec za anketiranje: Vzorec je bil pri vsakem merjenju večji od 1.000 gospodinjstev.
Vzorčenje: Za osebno anketiranje smo podatke anketirancev pridobili iz registra prebivalstva na podlagi 41. člena Zakona o državni statistiki (Ur. l. 45/1995 in 9/2001), ki dovoljuje posredovanje nekaterih osebnih podatkov za namen statističnih in znanstveno raziskovalnih projektov. Uporabili smo verjetnostno proporcionalno stratificirano vzorčenje.
Vzorčni okvir: Oseba v gospodinjstvu, ki je stara od 18 do 75 let in je vodja gospodinjstva (se odloča ali soodloča o načinu ogrevanja, uporablja energetske naprave in je najbolje seznanjena z njihovo porabo). Pri odgovorih so lahko pomagali tudi drugi člani gospodinjstva.
Reprezentativnost: Podatki so uteženi in reprezentativni po naslednjih lastnostih:
- število članov gospodinjstva; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
- tip naselja; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
- regija; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
- tip stavbe; klasificiran glede na število stanovanj: SURS, Registrski popis prebivalstva.
V poročilu prikazujemo le odgovore na vprašanja, na katera je odgovorilo najmanj 30 anketiranih. Rezultati na vzorcu do N=100 so zgolj informativne narave in niso statistično zanesljivi.
Metodologija obdelave podatkov za kazalec: Podatke, predstavljene v kazalcu, smo v letih od 2010 do 2015 zbirali s pomočjo kombinacije osebnega anketiranja na domu (CAPI – Computer Assisted Personal Interviewing) in spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing). Od leta 2017 do 2019 smo odgovore zbirali s pomočjo spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing).
Informacije o kakovosti kazalca:
Kazalec je pripravljen na podlagi odgovorov reprezentativnega vzorca. Za celotno časovno vrsto so podatki primerljivi. Edino pri interpretaciji segmentacije je treba upoštevati spremembo metodologije leta 2017, kar pa ne vpliva bistveno na primerljivost.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zbrani iz arhivskih podatkov posameznih raziskav REUS. Podatki so med drugim uporabljeni pri scenarijih za ekološki odtis Slovenije in predstavitvi desetletnih rezultatov dela Eko sklada. Podatki so zanesljivi skladno z gotovostjo, ki izhaja iz velikosti vzorca glede na velikost populacije. Negotovost pri 95 % verjetnosti se giblje v razponu nekaj odstotkov.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatki temeljijo na deklarativni oceni anketirancev.
Skupna ocena kakovosti kazalca (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)
Relevantnost: 1
Točnost: 1-2 (deklarativna ocena anketirancev)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Podatki so na voljo za raven Slovenije in tudi po statističnih regijah: pomurska, podravska, koroška, savinjska, zasavska, posavska, jugovzhodna Slovenija, osrednjeslovenska, gorenjska, notranjsko-kraška, goriška, obalno-kraška.
- Evropski parlament, 2014: Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, URL:https://eur-lex.europa.eu/legalcontent/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32014L0094&from=SL(29.5.2020)
- MZI, 2019: Osebni avtomobili, avtobusi in tovorna vozila ter prve registracije teh vozil glede na pogon in gorivo (Podatkovna baza: SI-STAT, ID tabele: 2222109), Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Statistični urad Republike Slovenije (2014-2019), URL: https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/20_Ekonomsko/20_Ekonomsko__22_transport__08_22221_reg_cestna_vozila/2222109S.px/table/tableViewLayout2/