[ZD34] Izpostavljenost odraslih svincu in ocena tveganja za zdravje
Ključno sporočilo
Koncentracije Pb v krvi, urinu in materinem mleku v Sloveniji so relativno nizke in primerljive s podatki v tuji literaturi, vendar zaradi dokazanih nevrotoksičnih učinkov Pb že pri koncentracijah, nižjih od 50 µg/L krvi, varna meja izpostavljenosti trenutno ne obstaja. V namen vzpostavitve in ohranjanja čim manjše, praktično dosegljive obremenitve ljudi s Pb, je poleg rednega spremljanja smiselno izvajanje ukrepov, s katerimi ciljamo na ogrožene skupine prebivalstva, predvsem otroke in ženske v rodni dobi. Dolgoročne vsebnosti Pb v bioloških vzorcih bo mogoče spremljati, ko bo vzpostavljen in zagotovljen redni biomonitoring na nacionalni ravni.
Definicija
Kazalec prikazuje koncentracije svinca (Pb) v krvi in urinu žensk prvorodk ter moških.
Kot sestavni del zemeljske skorje se Pb v okolje sprošča pod vplivom delovanja naravnih fenomenov, med njimi izstopajo vulkanski izbruhi, preperevanje kamnin in emisije zaradi pršenja morske vode. Tako kot velja za večino težkih kovin, pa je tudi v primeru Pb večja obremenitev okolja največkrat posledica antropogenih dejavnosti. Poleg aktivne ali opuščene rudarske in metalurške industrije so viri onesnaženja zaradi uporabe Pb tudi panoge, kot so: proizvodnja barv, akumulatorjev, keramike, nakita, vitraža in streliva. Kovina se pojavlja tudi kot sestavni del vodovodnih cevi, spajk, kabelskih oblog in elektronskih odpadkov. Z zakonsko prepovedjo uporabe in prodaje osvinčenih pogonskih goriv (razen za letalstvo) in omejitvijo uporabe v proizvodnji vodovodnih cevi in barv, se je koncentracija Pb v krvi ljudi na globalni ravni precej znižala (Tchounwou et al., 2012; World Health Organization, 2021). Prav tako v letu 2022 na evropski ravni poteka presoja o omejitvi uporabe Pb v kroglah in nabojih, namenjenih lovu (velja za civilno prebivalstvo) ter v ribiškem priboru (ECHA, 2022). Kljub strožjim zakonodajnim kriterijem so še vedno problematična predvsem starejša domovanja, prepleskana s Pb vsebujočo barvo in so oskrbovana z vodo preko svinčenih cevi (Wang et al., 2016). Kritične so tudi lokacije z rudarsko tradicijo, saj kljub opustitvi panoge lahko prihaja do remobilizacije onesnaževala iz tal, usedlin in vode, saj je razpolovna doba Pb v tleh lahko nekaj sto ali celo nekaj tisoč let (Ivartnik et al., 2021; World Health Organization, 2021).
Pb smo lahko izpostavljeni po različnih poteh; preko zaužitja, vdihavanja ali stika s kožo. Medtem ko vdihavanje hlapov ali prašnih delcev predstavlja pomemben način privzema onesnaževala pri poklicno izpostavljenih osebah, v splošni populaciji (nekadilcev) največji delež dnevnega vnosa zaužijemo z živili. Do onesnaženja lahko pride med pridelavo, predelavo ali pakiranjem živilskih izdelkov. Omembe vredno pa je tudi značilno vedenje otrok »od rok v usta«, saj so zastrupitve s Pb pri otrocih največkrat posledica zaužitja onesnažene zemlje, prahu in odpadajočih kosov barve v notranjih prostorih (slednji imajo povrhu tudi sladek okus). Kljub že omenjenim zakonskim prepovedim še vedno lahko zasledimo primere otroških igrač z vsebnostjo Pb (npr. v plastiki ali barvi), prav tako se lahko visoke vsebnosti Pb pojavljajo v nekaterih sestavinah tradicionalne medicine in kozmetike (npr. črtala za oči – kohl, kajal,…) (Tchounwou et al., 2012; World Health Organization, 2021).
Pb je klasični kronični oz. kumulativni strup, ki prizadene večino organskih sistemov, med katerimi so zaradi dokazanih posledic pri otrocih najbolj zaskrbljujoči škodljivi učinki na nevrološki razvoj. Pri slednji populacijski skupini do izpostavljenosti Pb prihaja že v maternici in se nadaljuje preko dojenja z materinim mlekom, v nadaljnjem razvoju otroka pa je obremenitev v primerjavi z odraslimi večja in škodljivi učinki izrazitejši tudi zaradi vedenja »od rok do ust« in specifičnih fizioloških lastnosti (večji vnos Pb na kg telesne mase, učinkovitejša absorpcija skozi endotelij prebavnega trakta, nerazvitost krvno – možganske pregrade in nevrološkega sistema) (ATSDR, 2020; World Health Organization, 2021). Pojav nevrotoksičnih učinkov, ki obsegajo zmanjšanje kognitivnih funkcij (učenje in spomin), spremenjeno vedenje in razpoloženje (motnje pozornosti, razdražljivost, hiperaktivnost, impulzivnost, prestopniško vedenje), nevromotorične in nevrosenzorične okvare (motnje ravnotežja, vidno-motorične usklajenosti in spretnosti ter sluha), je bil zabeležen že pri vrednostih Pb v krvi pod 50 µg/L. Pri izpostavljenosti višjim koncentracijam (˃ 300 µg/L) so bile ugotovljene okvare grobe in fine motorike, periferna nevropatija in encefalopatija
Pri odraslih se nevrološki učinki izpostavljenosti Pb izkazujejo s podobnimi znaki kot pri otrocih (glavoboli, depresija, anksioznost, panični napadi, shizofrenija, razdražljivost, letargija, mišična oslabelost, motena usklajenost gibov - ataksija, mišični krči, tremor, motnje sluha,…) pri tem pa še ni popolnoma jasno, ali je kognitivni upad posledica izpostavljenosti Pb izključno v odrasli dobi ali v prenatalnem obdobju (pred rojstvom) in zgodnjem otroštvu ali gre za učinke kumulativne izpostavljenosti (ATSDR, 2020).
Grafi
Horvat et al., 2015
| Slovenija [µg/L] | podeželsko okolje [µg/L] | mestno okolje [µg/L] | potencialno onesnaženo okolje [µg/L] | |
|---|---|---|---|---|
| Slovenija | 18,32 | np (ni podatka) | np (ni podatka) | np (ni podatka) |
| Kočevje in Cerknica | np (ni podatka) | 18,37 | np (ni podatka) | np (ni podatka) |
| Pomurje | np (ni podatka) | 15,27 | np (ni podatka) | np (ni podatka) |
| Savinjsko-posavska regija | np (ni podatka) | 18,17 | np (ni podatka) | np (ni podatka) |
| Ljubljana | np (ni podatka) | np (ni podatka) | 18,50 | np (ni podatka) |
| Maribor | np (ni podatka) | np (ni podatka) | 19,31 | np (ni podatka) |
| Obalna mesta | np (ni podatka) | np (ni podatka) | 17,30 | np (ni podatka) |
| Bela krajina | np (ni podatka) | np (ni podatka) | np (ni podatka) | 17,65 |
| Celje | np (ni podatka) | np (ni podatka) | np (ni podatka) | 17,58 |
| Mežiška dolina | np (ni podatka) | np (ni podatka) | np (ni podatka) | 26,79 |
| Zasavje | np (ni podatka) | np (ni podatka) | np (ni podatka) | 17,59 |
| Jesenice | np (ni podatka) | np (ni podatka) | np (ni podatka) | 19,16 |
| Posočje in Idrija | np (ni podatka) | np (ni podatka) | np (ni podatka) | 15,85 |
Horvat et al., 2015
| Slovenija [µg/g kreatinina] | podeželsko okolje [µg/g kreatinina] | mestno okolje [µg/g kreatinina] | potencialno onesnaženo okolje [µg/g kreatinina] | |
|---|---|---|---|---|
| Slovenija | 0,49 | np (ni podatka) | np (ni podatka) | np (ni podatka) |
| Pomurje | np (ni podatka) | 0,57 | np (ni podatka) | np (ni podatka) |
| Savinjsko-posavska regija | np (ni podatka) | 0,43 | np (ni podatka) | np (ni podatka) |
| Maribor | np (ni podatka) | np (ni podatka) | 0,45 | np (ni podatka) |
| Obalna mesta | np (ni podatka) | np (ni podatka) | 0,50 | np (ni podatka) |
| Celje | np (ni podatka) | np (ni podatka) | np (ni podatka) | 0,46 |
| Mežiška dolina | np (ni podatka) | np (ni podatka) | np (ni podatka) | 0,74 |
| Zasavje | np (ni podatka) | np (ni podatka) | np (ni podatka) | 0,39 |
| Jesenice | np (ni podatka) | np (ni podatka) | np (ni podatka) | 0,53 |
| Posočje in Idrija | np (ni podatka) | np (ni podatka) | np (ni podatka) | 0,45 |
Horvat et al., 2015
| Slovenija [µg/L] | podeželsko okolje [µg/L] | mestno okolje [µg/L] | potencialno onesnaženo okolje [µg/L] | |
|---|---|---|---|---|
| Slovenija | 0,34 | |||
| Kočevje in Cerknica | 1,02 | |||
| Pomurje | 0,25 | |||
| Savinjsko-posavska regija | 0,21 | |||
| Ljubljana | 1,02 | |||
| Maribor | 0,25 | |||
| Obalna mesta | 0,21 | |||
| Bela krajina | 1,10 | |||
| Celje | 0,25 | |||
| Mežiška dolina | 0,29 | |||
| Zasavje | 0,18 | |||
| Jesenice | 0,26 | |||
| Posočje in Idrija | 0,13 |
Canas et al., 2014; CDC, 2022; Choi et al., 2017; Frery et al., 2012; Horvat et al., 2015; Schoeters et al., 2012; The Government of Canada, 2021
*samo ženske
| Vsebnost svinca (geometrična sredina) v krvi (µg/L) [µg/L] | |
|---|---|
| Slovenija (2007–2014) | 18,32 |
| Španija (2009–2010) | 24 |
| Belgija* (2007–2011) | 11,10 |
| Francija (2006–2007) | 25,70 |
| ZDA (1999–2000) | 16,60 |
| ZDA (2009–2010) | 11,20 |
| Kanada(2012-2013) | 11 |
| Koreja(2012-2014) | 19,40 |
Horvat et al., 2015; Koyashiki et al., 2010; Lin et al., 2022
| Vsebnost svinca (povprečje) v materinem mleku (µg/L) [µg/L] | |
|---|---|
| Slovenija (2007–2014) | 0,60 |
| Tajvan(2008–2009) | 13,50 |
| Avstralija (1999) | 1,60 |
| Grčija(2000–2002) | 0,20 |
| Koreja (2011–2012) | 8,80 |
| Libanon (2015–2016) | 18,20 |
| Norveška(2002–2009) | 0,20 |
| ZDA (1997–2000) | 6,10 |
| Brazilija (2007) | 2,90 |
| Mehika (1994–1995) | 1,40 |
Cilji
- Varovanje zdravja ljudi na podlagi ocene tveganja za zdravje zaradi izpostavljenosti Pb.
- Zmanjšati izpostavljenost Pb do najmanjše, praktično dosegljive meje.
- Izvajanje ukrepov za zagotavljanje nizke izpostavljenosti Pb: izogibanje kopičenju in raznašanju prahu (izogibanje čiščenju površin z navadno metlo, redno mokro čiščenje površin, uporaba sesalnika s HEPA/vodnim filtrom), pogosto umivanje rok, temeljito pranje sadja in zelenjave, ločeno pranje delovnih oblačil.
Komentar
V obdobju od 2007 do 2014 so bile v Sloveniji v vzorcih krvi, urina in materinega mleka odraslih oseb izmerjene koncentracije Pb, ki so predstavljene v Tabeli 1 in Grafih ZD34_1 do ZD34_3.
Tabela 1: Koncentracije svinca v krvi, urinu in materinem mleku
|
|
KRI (µg/L)* |
URIN (µg/L)** |
URIN (µg/g kreatinina)** |
MATERINO MLEKO (µg/L)* |
|
mediana |
17,7 |
0,5 |
0,5 |
0,3 |
|
povprečje |
20,5 |
0,7 |
0,6 |
0,6 |
|
geometrična sredina (GM) |
18,3 |
0,5 |
0,5 |
0,3 |
|
75. percentila |
24,6 |
0,9 |
0,8 |
1,0 |
|
95. percentila |
42,4 |
2,0 |
1,5 |
1,8 |
Legenda: * 12 območij, ** 9 območij
Najvišje koncentracije Pb v krvi so bile izmerjene v Mežiški dolini (GM 26,79 µg/L), najnižje pa v Posočju in Idriji (GM 15,85 µg/L) ter Pomurju (GM 15,27 µg/L). Pri moških so bile ugotovljene višje vrednosti kot pri ženskah (GM 19,47 in 17,25 µg/L). Tudi v primeru urina je pri primerjavi devetih območij z najvišjimi izmerjenimi koncentracijami Pb izstopala Mežiška dolina (GM 0,65 µg/L in 0,74 µg/g kreatinina), najnižje vsebnosti Pb pa so ugotavljali v vzorcih urina iz Zasavja (GM 0,31 µg/L in 0,39 µg/g kreatinina). Tudi tokrat so bile višje vrednosti ugotovljene pri moških (GM 0,64 proti 0,32 µg/L), z izračunom koncentracije Pb na kreatinin, pa je bil rezultat ravno obraten (GM 0,50 - ženske in 0,48 µg/g kreatinina - moški). Najvišje vsebnosti Pb v človeškem mleku so bile zaznane pri materah iz Ljubljane (GM 1,39 µg/L), najnižje pa pri ženskah iz Posočja in Idrije (GM 0,13 µg/L).
Pri primerjavi različnih tipov območij so najvišje povprečne vsebnosti Pb v krvi določali v potencialno onesnaženem okolju (GM 18,85 µg/L). V primeru urina so bile razlike relativno majhne, z rahlo prednostjo so bile najvišje vsebnosti Pb izmerjene v mestnem okolju – GM 0,48 µg/L, z upoštevanjem diureze pa ponovno v potencialno onesnaženem območju – GM 0,50 µg/g kreatinina, medtem ko so bile višje povprečne koncentracije Pb v mleku značilne za matere iz mestnih območij (GM 0,55 µg/L).
Rezultati slovenske nacionalne raziskave HBM so primerljivi s podatki študij izbranih tujih držav (Graf ZD34_4). Po zaslugi zakonskih prepovedi in omejitev uporabe Pb v različnih panogah in izdelkih je na globalni ravni opazen izrazit upad obremenjenosti splošnega prebivalstva s Pb, kar se kaže tudi s trendom vztrajnega zniževanja referenčnih vrednosti za Pb (95. percentil izmerjene koncentracije snovi pri splošni populaciji). V eni izmed nemških raziskav v obdobju od leta 1981 do 2019 ugotavljajo več kot 87 % znižanje koncentracije Pb v krvi mladih odraslih (GM iz 78,7 na 10,40 µg/L), kar naj bi sovpadalo predvsem z zmanjšano onesnaženostjo zraka s Pb, ki jo spremlja evropski program EMEP (angl. European Monitoring and Evaluation Programme) (Lermen et al., 2021). Podobno dinamiko zniževanja vsebnosti Pb v krvi ugotavljajo tudi pri populacijski skupini odraslih na Švedskem in v ZDA (nacionalna raziskava NHANES). Dodatna ugotovitev, da je bil v primeru mladih odraslih v Nemčiji in na Švedskem dosežen plato vsebnosti Pb v krvi že v letih 2009 in 2010, nakazuje na maksimalni doseg učinkov globalnih in nacionalnih ukrepov in je v bodoče potrebno usmerjeno delovanje v obliki rednega spremljanja in ukrepanja predvsem pri ogroženih skupinah prebivalstva, to so z ozirom na nevrotoksične učinke Pb otroci in ženske v rodni dobi (Lermen et al., 2021; Wennberg et al., 2017).
Takšne aktivnosti se v Sloveniji že izvajajo na območju Zgornje Mežiške doline, ki je bilo zaradi velike obremenitve okolja s Pb leta 2007 razglašeno kot degradirano območje in je bilo posledično deležno usmerjenih sanacijskih ukrepov. V namen ocene napredka programa sanacije se od leta 2004 izvajajo redno spremljanje vsebnosti Pb v krvi in obdobne prevalenčne študije obremenjenosti otrok (2008, 2013 in 2018) ter posamezne specifične raziskave (incidenca Pagetove bolezni, uporaba modela IEUBK). Podatki potrjujejo, da se je obremenjenost otrok s Pb v prvih letih izvajanja ukrepov sicer hitro zmanjševala, po letu 2010 pa je dosegla plato oziroma so bile 2018 izmerjene celo višje vrednosti kot 2013. Leta 2019 in 2021 se je trend ponovno obrnil navzdol, z nižjimi izmerjenimi vsebnostmi Pb v krvi otrok (Hudopisk et al., 2015; Ivartnik et al., 2015, 2021; Ivartnik & Eržen, 2010). Poleg omenjenih raziskav, ki se izvajajo v sklopu programa »Življenje s svincem«, so izpostavljenost otrok Pb ugotavljali tudi v nacionalnem projektu »Izpostavljenost otrok in mladostnikov izbranim kemikalijam preko življenjskega okolja« (2016–2019), ki se v razširjenem obsegu nadaljuje v 2. nacionalnem programu HBM (2018–2023), kjer sta ciljni starostni skupini otroci in mladostniki.
Metodologija
Podatki za Slovenijo
Cilji in pravne podlage: Transforming our world: the 2030 Agenda for sustainable development
Vir podatkov: podatki v grafih ZD34_1, ZD34_2 in ZD34_3 so zbrani v literaturi avtorjev Horvat et al., 2015
Skrbnik podatkov: Urad Republike Slovenije za kemikalije.
Datum zajema podatkov za kazalec: november 2022
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Ciljna populacijska skupina so bile odrasle osebe obeh spolov, stare od 20 do 40 let. Pri ženskah so bile izbrane prvorodke, saj je bil z ugotavljanjem vsebnosti onesnaževal v materinem mleku posredno opredeljen tudi potencialni vnos kemikalij pri dojenčkih, starih od 2 do 8 tednov. Pridobivanje preiskovancev je potekalo preko porodnišnic, šol za starše in ginekoloških ambulant.
Študijo je odobrila Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko. V HBM je bilo vključenih več kot 1.000 sodelujočih, vendar smo v statistično analizo vključili samo koncentracije preiskovancev, ki so oddali soglasje za nadaljnjo uporabo njihovih podatkov; 614 vzorcev krvi, 471 vzorcev urina in 285 vzorcev materinega mleka.
Pilotna faza je potekala med leti 2007 in 2009 in je vključevala 3 območja v Sloveniji. Naslednja faza je potekala med leti 2011 in 2014, vanjo pa je bilo vključenih še 9 območij v Sloveniji. V preiskavo je bilo tako skupaj vključenih 12 območij: 3 območja kot podeželsko okolje (Savinjsko-Posavska regija, Pomurje, Kočevje in Cerknica), 3 območja kot mestno okolje (Ljubljana, Maribor, obalna mesta) in 6 območij kot potencialno onesnaženo okolje z v programu HBM (2007-2014) izbranimi kemikalijami zaradi pretekle človekove dejavnosti (Mežiška dolina, Posočje in Idrija, Jesenice, Zasavje, Celje, Bela krajina).
Vzorci krvi, urina in materinega mleka so bili do analize shranjeni pri temperaturi nižji od –20 oC. Kemijske analize so opravili na Institutu Jožef Stefan, Odsek za znanosti o okolju.
Metodologija obdelave bioloških vzorcev:
V laboratoriju so v alikvotih vzorcev krvi, urina in materinega mleka koncentracije Pb določili z masno spektrometrijo z induktivno sklopljeno plazmo (ICP MS, 7500ce, Agilent, Japonska) z uporabo oktopolne kolizijske celice (ORS) z uporabo helija za odstranitev interferenc.
V vzorcih krvi nobena izmed meritev ni bila pod mejo detekcije. Meja detekcije za vsebnost Pb v urinu znaša 0,3 µg/L ter v materinem mleku 1 µg/L (pilotna faza), 0,3 µg/L (Zasavje) in 0,2 µg/L (ostala območja).
Iz laboratorija pridobljeni analitski rezultati so se ustrezno obdelali. Zaradi nevarnih nevrotoksičnih učinkov že pri izpostavljenosti relativno nizkim koncentracijam Pb smo upoštevali, da je meja detekcije = meja kvantifikacije (LOD = LOQ).
Koncentracije Pb v krvi so podane v µg/L, koncentracije Pb v urinu v µg/L in µg/g kreatinina ter koncentracije Pb v materinem mleku v µg/L.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Ciljna populacijska skupina so bili odrasli prebivalci Slovenije, ne pa tudi otroci. Z ugotavljanjem vsebnosti Pb v materinem mleku je bil ocenjen tudi potencialni vnos pri dojenčkih starih 2–8 tednov.
Laboratorijske analize Pb v krvi so bile preverjene z uporabo referenčnega materiala in medlaboratorijskimi primerjavami, analize Pb v urinu z uporabo referenčnega materiala in analize Pb v materinem mleku z uporabo certificiranih referenčnih materialov, medlaboratorijskimi primerjavami in uporabo neodvisne metode.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Arhivski podatki niso na voljo.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1
Podatki za druge države
Vir in skrbnik podatkov: podatki v grafu ZD34_4 so zbrani v literaturi različnih avtorjev (Cañas et al., 2013; Centers for Disease Prevention and Control, 2022; Choi et al., 2017; Horvat et al., 2015; Schoeters et al., 2017; The Government of Canada, 2021; WHO Regional Office for Europe, 2015).
Datum zajema podatkov za kazalec: november 2022
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Vzorci krvi so bili zbrani v različnih raziskavah po svetu v obdobju 1999–2014.
Metodologija obdelave podatkov: Koncentracije Pb v krvi so podane v µg/L.
Geografska pokritost: Španija, Belgija, Francija, ZDA, Kanada, Koreja ter za primerjavo Slovenija.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Raziskave HBM v obravnavanih državah so bile izvedene v različnih časovnih obdobjih in je zato primerjava s slovensko študijo nekoliko otežena predvsem z vidika, da je zaradi zakonskih prepovedi globalno skozi leta in desetletja zaznan trend upada obremenjenosti okolja in ljudi s Pb.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so prikazani za obdobje 1999-2014
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Relevantnost: 1
Točnost: 1, 2
Časovna primerljivost: 3
Prostorska primerljivost: 2
Vir in skrbnik podatkov: podatki v grafu ZD34_5 so zbrani v znanstvenih člankih različnih avtorjev (Horvat et al., 2015; Koyashiki et al., 2010b; Lin et al., 2022).
Datum zajema podatkov za kazalec: november 2022
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Vzorci materinega mleka so bili zbrani v obdobju 1994–2016.
Metodologija obdelave podatkov: Koncentracije Pb v materinem mleku so podane v µg/L.
Geografska pokritost: Tajvan, Avstralija, Grčija, Koreja, Libanon, Norveška, ZDA, Brazilija, Mehika ter za primerjavo Slovenija.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Vzorci so bili pridobljeni na neinvaziven način. Koncentracija v materinem mleku je dober nadomestni označevalec izpostavljenosti dojenčkov v najzgodnejšem življenjskem obdobju.
Zaradi heterogenosti uporabljenih metodoloških pristopov vzorčenja in analitskih metod je bila primerjava med raziskavami različnih držav otežena. Raziskave HBM v obravnavanih državah so bile izvedene v različnih časovnih obdobjih in je zato primerjava s slovensko študijo nekoliko otežena, poleg tega velik delež držav v primerjavi ni iz evropskega območja.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Vzorci materinega mleka so bili zbrani v obdobju 1994-2016.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Relevantnost: 1
Točnost: 1, 2
Časovna primerljivost: 3
Prostorska primerljivost: 2
Drugi viri in literatura
ATSDR. (2020). Toxicological Profile for Lead. U.S. Department of Health and Human Services, Publiv Health Service. https://wwwn.cdc.gov/TSP/ToxProfiles/ToxProfiles.aspx?id=96&tid=22
Bertram, J., Ramolla, C., Esser, A., Schettgen, T., Fohn, N., & Kraus, T. (2022). Blood Lead Monitoring in a Former Mining Area in Euskirchen, Germany-Volunteers across the Entire Population. International Journal of Environmental Research and Public Health, 19(10), 6083. https://doi.org/10.3390/ijerph19106083
Cañas, A., Cervantes-Amat, M., Esteban López, M., Ruiz-Moraga, M., Perez-Gomez, B., Mayor, J., & Castaño, A. (2013). Blood lead levels in a representative sample of the Spanish adult population: The BIOAMBIENT.ES project. International journal of hygiene and environmental health, 217. https://doi.org/10.1016/j.ijheh.2013.09.001
Centers for Disease Prevention and Control. (2022, marec 24). Biomonitoring Data Tables for Environmental Chemicals | CDC. CDC. https://www.cdc.gov/exposurereport/data_tables.html
Choi, W., Kim, S., Baek, Y.-W., Choi, K., Lee, K., Kim, S., Yu, S. D., & Choi, K. (2017). Exposure to environmental chemicals among Korean adults-updates from the second Korean National Environmental Health Survey (2012–2014). International Journal of Hygiene and Environmental Health, 220(2, Part A), 29–35. https://doi.org/10.1016/j.ijheh.2016.10.002
ECHA. (2022). Lead in shot, bullets and fishing weights. ECHA - European Chemicals Agency. https://echa.europa.eu/hot-topics/lead-in-shot-bullets-and-fishing-weig…
Horvat, M., Baskar, M., Cenčič Kodba, Z., Fajon, V., Jagodic, M., Križanec, B., Krsnik, M., Levačič, Z., Mazej, D., Pavlin, M., Prezelj, M., Skitek, M., Snoj Tratnik, J., Stanjko, A., Šlejkovec, Z., Vončina, E., & Žerjal, E. (2015). Monitoring kemikalij in njihovih ostankov v ljudeh za leto 2011-2014 Zaključno poročilo o rezultatih kemijskih analiz. Institut Jožef Stefan, Odsek za znanosti o okolju. http://www.biomonitoring.si/data/Zakljucno_porocilo_HBM_2011_2014_13012…
Hudopisk, N., Ivartnik, M., & Pavlič, H. (2015). Življenje s svincem—Primerjava obremenjenosti otrok s svincem po conah in predlogi ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti. eNBOZ. http://www.biomonitoring.si/data/enboz_april_2015_zivljenje_s_svincem.p…
Ivartnik, M., & Eržen, I. (2010). The IEUBK model for lead blood burden prediction in children used in the exploration and remediation of the Upper Meža valley environment. Slovenian Journal of Public Health, 49(2). https://doi.org/10.2478/v10152-010-0008-7
Ivartnik, M., Kovač, N., Pavlič, H., Simetinger, M., Hudopisk, N., Ferlin, I., & Hočevar, B. (2015). Visoke vsebnostni svinca v Zgornji Mežiški dolini. eNBOZ. http://www.biomonitoring.si/data/enboz_avgust_2015_Visoke_vsebnosti_svi…
Ivartnik, M., Pavlič, H., & Hudopisk, N. (2021, oktober 13). Vsebnost svinca v krvi otrok na območju Zgornje Mežiške doline | Okoljski kazalci. Agencija Republike Slovenije za okolje. http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/vsebnost-svinca-v-krvi-otrok-na-o…
Koyashiki, G. A. K., Paoliello, M. M. B., & Tchounwou, P. B. (2010a). Lead Levels in Human Milk and Children’s Health Risk: A Systematic Review. Reviews on environmental health, 25(3), 243–253.
Koyashiki, G. A. K., Paoliello, M. M. B., & Tchounwou, P. B. (2010b). Lead Levels in Human Milk and Children’s Health Risk: A Systematic Review. Reviews on environmental health, 25(3), 243–253.
Lermen, D., Weber, T., Göen, T., Bartel-Steinbach, M., Gwinner, F., Mueller, S. C., Conrad, A., Rüther, M., von Briesen, H., & Kolossa-Gehring, M. (2021). Long-term time trend of lead exposure in young German adults—Evaluation of more than 35 Years of data of the German Environmental Specimen Bank. International Journal of Hygiene and Environmental Health, 231, 113665. https://doi.org/10.1016/j.ijheh.2020.113665
Lin, Y.-C., Chang, W.-H., Li, T.-C., Iwata, O., & Chen, H.-L. (2022). Health Risk of Infants Exposed to Lead and Mercury Through Breastfeeding. Exposure and Health. https://doi.org/10.1007/s12403-022-00485-1
Muhle, H., & Steenland, K. (2006). Lead and lead compounds. IARC Monographs on the Evaluation of Carcinogenic Risks to Humans, 87.
Schoeters, G., Govarts, E., Bruckers, L., Den Hond, E., Nelen, V., De Henauw, S., Sioen, I., Nawrot, T. S., Plusquin, M., Vriens, A., Covaci, A., Loots, I., Morrens, B., Coertjens, D., Van Larebeke, N., De Craemer, S., Croes, K., Lambrechts, N., Colles, A., & Baeyens, W. (2017). Three cycles of human biomonitoring in Flanders—Time trends observed in the Flemish Environment and Health Study. International Journal of Hygiene and Environmental Health, 220(2 Pt A), 36–45. https://doi.org/10.1016/j.ijheh.2016.11.006
Tchounwou, P. B., Yedjou, C. G., Patlolla, A. K., & Sutton, D. J. (2012). Heavy metal toxicity and the environment. Experientia Supplementum (2012), 101, 133–164. https://doi.org/10.1007/978-3-7643-8340-4_6
The Government of Canada. (2021, december 14). Sixth report on human biomonitoring of environmental chemicals in Canada [Datasets;surveys]. https://www.canada.ca/en/health-canada/services/environmental-workplace…
Wang, A., Padula, A., Sirota, M., & Woodruff, T. J. (2016). Environmental Influences on Reproductive Health, the Importance of Chemical Exposures. Fertility and sterility, 106(4), 905–929. https://doi.org/10.1016/j.fertnstert.2016.07.1076
Wennberg, M., Lundh, T., Sommar, J. N., & Bergdahl, I. A. (2017). Time trends and exposure determinants of lead and cadmium in the adult population of northern Sweden 1990-2014. Environmental Research, 159, 111–117. https://doi.org/10.1016/j.envres.2017.07.029
WHO Regional Office for Europe. (2015). Human biomonitoring: Facts and figures. WHO.
World Health Organization. (2021). Exposure to lead: A major public health concern, 2nd edition. https://www.who.int/publications-detail-redirect/9789240037656