Kazalec prikazuje gibanje izpustov vseh prašnih delcev (Total Suspended Particles -TSP), primarnih delcev manjših od 10 µm (PM₁₀) in primarnih delcev manjših od 2,5 µm (PM_2.5) v zrak v obdobju 2000-2022, ter strukturo delcev glede na različne vire onesnaževanja.

Glede na izvor ločimo primarne in sekundarne delce. Primarni delci izvirajo iz virov na površini, medtem ko so sekundarni delci posledica različnih pretvorb v onesnaženi atmosferi. Delci so lahko naravnega izvora (cvetni prah, prah, morska sol, dim gozdnih požarov, meteorski prah, vulkanski pepel…) ali antropogenega izvora (posledica izpustov iz energetskih objektov, industrije, prometa, kmetijstva, individualnih kurišč). Glede na izvor so delci različne kemijske sestave, oblike in fizikalnih stanj.

V Sloveniji so izpusti vseh delcev (TSP) leta 2022 znašali 23 kt, kar je 8 % manj kot leta 2000. Izpusti primarnih delcev, manjših od 10 µm (PM₁₀), so se v obdobju 2000-2022 zmanjšali za 23 %. Leta 2022 so znašali 14 kt in predstavljali 59 % izpustov skupnih delcev. Izpusti primarnih delcev, manjših od 2,5 µm (PM_2.5), so se v enakem obdobju zmanjšali za 33 %. Izpusti delcev PM_2.5 so v izpustih skupnih delcev predstavljali 41 %. V letu 2022 so ti dosegli vrednost 10 kt. Delci manjši od 2.5 µm predstavljajo kar 69 % izpustov delcev manjših od 10 µm_. V letu 2022 so bile vrednosti izpustov PM_2.5 za 41 % nižje od vrednosti izpustov v letu 2005.

Izpusti delcev so se v obdobju 2000-2022 najbolj zmanjšali pri proizvodnji elektrike in toplote ter v prometu. V enakem obdobju so se izpusti delcev povečali v industriji.

Glavni vir delcev (TSP, PM₁₀ in PM_2,5) je raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, sledijo industrijski procesi in promet. Največji delež so v letu 2022 k izpustom delcev PM_2.5 prispevala mala kurišča (71 %), predvsem zaradi uporabe lesa v neučinkovitih, starih kotlih na trdna goriva ali v drugih napravah z neoptimalnim zgorevanjem lesne biomase. Delež tega vira z manjšanjem delcev narašča, kar pomeni, da med izpusti iz zgorevanja lesne biomase prevladujejo delci PM_2.5.

Slovenija se je z vrednostjo 7 kg primarnih delcev PM₁₀ na prebivalca v letu 2022 uvrstila na visoko 7. mesto med državami EU-27. Največji izpusti na prebivalca so bili leta 2022 zabeleženi v Latviji (14 kg/prebivalca), najmanjši pa na Nizozemskem (2 kg/prebivalca). Povprečje v državah članicah Evropske unije je 4 kg izpustov delcev PM₁₀ na prebivalca.

Za zmanjšanje izpustov PM₁₀ v Sloveniji so po Operativnem programu varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10 predvideni naslednji ukrepi:
• zmanjševanja izpustov iz kurilnih naprav na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;
• zmanjševanja izpustov iz industrijskih virov;
• zmanjševanje izpustov, ki nastajajo pri gradbenih delih.

Ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja zraka in doseganje emisijskih ciljev do leta 2030 so predstavljeni v Operativnem programu nadzora nad onesnaževanjem zraka. Vključeni so ukrepi za zmanjšanje PM_2.5, SO₂, NO_x, NH₃ in NMVOC v vseh sektorjih (kmetijstvo, energetika, industrija, promet, ogrevanjem v gospodinjstvih, uporaba topil in ravnanje z odpadki).

Ukrepi za zmanjšanje izpustov primarnih in sekundarnih delcev PM₁₀ v zunanjem zraku so izboljšanja energetske učinkovitosti in procesov zgorevanja, zamenjave trdih fosilnih goriv z zemeljskim plinom in obnovljivimi viri energije, uvajanje strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, dosledno izvajanje okoljske zakonodaje.

Primarni trdni delci PM₁₀ so trdni delci s premerom 10 μm ali manj, ki so neposredno izpuščeni v zrak (PM₁₀). Med sekundarne trdne delce PM₁₀ oziroma predhodnike trdnih delcev PM₁₀ pa uvrščamo NO_x, SO_x in NH₃, ki se kot posledica fizikalno-kemičnih reakcij preoblikujejo v trdne delce s premerom 10 μm ali manj.

Vdihavanje delcev lahko povzroči pogostejše in težje bolezni dihal, bolezni srca in ožilja, kar povečuje možnost prezgodnje smrti. V zadnjem obdobju se večina raziskav usmerja v proučevanje vpliva drobnih delcev na zdravje ljudi. Tem manjši so delci, bolj nevarni so za zdravje ljudi, saj prodrejo globlje v dihalne poti. Delci večji od 10 μm se ustavijo v zgornjih dihalnih poteh (nos, obnosne votline), manjši od 10 μm pa potujejo v spodnje dihalne poti. Delci manjši od 2,5 μm prodrejo globoko v pljuča.