Kazalec prikazuje gibanje izpustov prašnih delcev vseh velikosti (skupni prah - TSP), prašnih delcev velikosti manj od 2,5 µm (PM_2,5) in prašnih delcev velikosti manj od 10 µm (PM₁₀) v zrak v obdobju 2000-2008 ter strukturo delcev glede na različne vire onesnaževanja (promet, industrija, kurišča idr.). Izpusti so podani v kilo tonah (kt) oz. giga gramih (Gg).

Glede na izvor ločimo primarne in sekundarne delce. Primarni delci izvirajo iz virov na površini, medtem, ko so sekundarni delci posledica različnih pretvorb v onesnaženi atmosferi. Delci so lahko ali naravnega izvora (npr. cvetni prah, prah, morska sol, dim gozdnih požarov, meteorski prah, vulkanski pepel) ali antropogenega izvora (posledica izpustov iz energetskih objektov, industrije, prometa, kmetijstva, individualnih kurišč). Glede na izvor so delci različne kemijske sestave, oblike in fizikalnih stanj.

Kazalec obravnava izpuste primarnih delcev (trdni delci s premerom 10μm ali manj, ki so neposredno izpuščeni v zrak – PM₁₀). Sekundarni delci PM₁₀ so po definiciji predhodniki delcev PM₁₀, saj jih obravnavamo kot del izpustov NO_x, SO₂ in NH₃. Nastajajo kot posledica fotokemičnih reakcij. Vdihavanje delcev lahko povzroči pogostejše in težje bolezni dihal, kar povečuje možnost prezgodnje smrti, vpliva pa lahko tudi na razvoj kardiovaskularnih bolezni.

Onesnaženost zraka z delci predstavlja enega najbolj perečih problemov na področju onesnaževanja okolja. Kljub dejstvu, da se izpusti delcev v zrak zmanjšujejo, ostaja onesnaženost zraka z delci nad dopustnimi in v zakonodaji predpisani mejami.

Izpusti vseh delcev (TSP) so leta 2009 znašali 20,6 kt, kar je dobrih 18 % manj kot leta 2000. Delci manjši od 10 µm (PM₁₀) so se v obdobju 2000-2009 zmanjšali za 18 %. Leta 2009 so predstavljali 77 % izpustov skupnih delcev (15,8 kt). Izpusti delcev PM_2.5 so v izpustih skupnih delcev predstavljali 57 %, iz česar sledi, da večino izpustov skupnih delcev in PM₁₀ predstavljajo delci manjši od 2,5 µm. Njihov delež se je glede na leto 2000 zmanjšal za 11 % in je leta 2009 znašal 12,8 kt.

Izpusti vseh delcev so bili leta 2009 za 4 %, izpusti PM₁₀in PM_2.5 pa za 5% nižji kot leta 2008.

Analiza virov izpustov delcev različnih velikosti kaže, da so glavni vir delcev v zraku goriva, ki se uporabljajo v gospodinjstvih, predvsem zaradi uporabe lesne biomase v starih kotlih na trdna goriva ali v drugih napravah z neoptimalnim zgorevanjem lesne biomase. Zanimivo je, da delež tega vira z manjšanjem delcev narašča, kar pomeni, da med izpusti iz lesne biomase prevladujejo delci PM_2.5. Leta 2009 so delci PM_2.5 predstavljali 94 % izpustov vseh delcev v sektorju gospodinjstev. Drugi najpomembnejši vir je promet, delež katerega se giblje med 11 % (PM_2.5) in 12 % (TSP in PM₁₀). To, da se delež vira z manjšanjem delcev zmanjšuje, pomeni, da je delež manjših delcev v prometu manjši (69 %) kot v skupnih izpustih (72 %). Izpusti iz kmetijstva predstavljajo 28 % v izpustih skupnih prašnih delcev in samo dobra 2 % v izpustih PM_2.5. Več kot pet odstotkov izpustov prispevajo še predelovalne dejavnosti in gradbeništvo. Glede na leto 2007 so se izpusti delcev najbolj zmanjšali iz industrijskih procesov zaradi implementacije Uredbe IPCC. Izpusti skupnega prahu so se zmanjšali za 83 % (2,9 kt), PM₁₀ za 93 % (2,4 kt) in PM_2.5 za 90 % (1,0 kt). Po drugi strani so se relativno najbolj povečali izpusti iz prometa in proizvodnje električne energije in toplote, absolutno pa izpusti iz prometa in široke rabe, kar lahko pripišemo večji rabi tekočih goriv.

Tudi glede na leto 2000 so se izpusti delcev leta 2009 daleč najbolj zmanjšali v industrijskih procesih, sledi proizvodnja električne energije in široka raba, najbolj pa so se povečale iz prometa in predelovalnih dejavnosti.

V primerjavi z ostalimi Evropskimi državami, ki spremljajo evidence o gibanju izpustov skupnih delcev (PM₁₀ in PM_2.5), se Slovenija uvršča med države, ki imajo visoke izpuste prašnih delcev na prebivalca. Najvišje izpuste na prebivalca imajo v Estoniji, sledita Latvija in Portugalska, najmanjše pa imata Velika Britanija in Nizozemska.

Za zmanjšanje izpustov PM₁₀ v Sloveniji so po Operativnem programu varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM₁₀ predvideni naslednji ukrepi:
• zmanjševanja izpustov iz kurilnih naprav na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;
• zmanjševanja izpustov iz cestnega prometa na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;
• zmanjševanja izpustov iz industrijskih virov;
• zmanjševanje izpustov, ki nastajajo pri gradbenih delih.

Najbolj priporočljivi ukrepi za doseganje večje učinkovitosti za zmanjšanje izpustov PM₁₀ v zunanjem zraku so zamenjava obstoječih malih kurilnih naprav na trda goriva s takimi, katerih izpusti PM₁₀ ne presegajo 100g/GJ, vgradnja filtrov za delce v obstoječa vozila na dizelski pogon, javni razpisi, ki spodbujajo uporabo vozil, kurilnih naprav ter goriv z nizkimi izpusti delcev, načrtovanje in upravljanje prometa.

Zmanjševanje koncentracije delcev v zunanjem zraku je nujno, saj povišano onesnaženost okolja z delci v veliki meri povezujemo s porastom bolezni respiratornega in kardiovaskularnega sistema pri ljudeh.