KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Zrak
  3. Izpusti delcev v zrak

[ZR15] Izpusti delcev v zrak
Pressures

Ključno sporočilo
Neutral

Izpusti primarnih delcev manjših od 10 µm (PM10), delcev manjših od 2,5 µm (PM2.5) in vseh prašnih delcev (TSP) v zrak so se v Sloveniji v obdobju 2000-2015 zmanjšali za 14 %, 3 % in 21 %. Glavni vir izpustov delcev so gospodinjstva, predvsem zaradi uporabe lesne biomase za ogrevanje.

Kazalec prikazuje gibanje izpustov vseh prašnih delcev (Total Suspended Particles -TSP), primarnih delcev manjših od 10 µm (PM10) in primarnih delcev manjših od 2,5 µm (PM2.5) v zrak v obdobju 2000-2015, ter strukturo delcev glede na različne vire onesnaževanja.

Glede na izvor ločimo primarne in sekundarne delce. Primarni delci izvirajo iz virov na površini, medtem ko so sekundarni delci posledica različnih pretvorb v onesnaženi atmosferi. Delci so lahko naravnega izvora (cvetni prah, prah, morska sol, dim gozdnih požarov, meteorski prah, vulkanski pepel…) ali antropogenega izvora (posledica izpustov iz energetskih objektov, industrije, prometa, kmetijstva, individualnih kurišč). Glede na izvor so delci različne kemijske sestave, oblike in fizikalnih stanj.

Grafi

Slika ZR15-1: Izpusti delcev, Slovenija, 2000-2015
Prikaži podatke
delci manjši od 2,5 µm (PM2.5) delci večji ali enaki 2,5 µm in manjši od 10 µm delci manjši od 10 µm (PM10) delci večji ali enaki 10 µm prašni delci vseh velikosti (TSP)
2000 12,06 2,95 15,02 3,33 18,34
2001 12,08 2,92 15,00 3,24 18,24
2002 11,86 2,56 14,42 2,90 17,31
2003 12,14 2,56 14,70 2,90 17,61
2004 12,22 2,41 14,62 2,70 17,32
2005 12,66 2,32 14,98 2,67 17,65
2006 12,91 2,58 15,49 2,96 18,45
2007 12,39 2,42 14,81 2,82 17,62
2008 12,01 1,53 13,53 1,88 15,41
2009 13,33 1,42 14,75 1,86 16,61
2010 13,59 1,38 14,97 1,84 16,82
2011 13,31 1,41 14,73 1,85 16,58
2012 13,11 1,47 14,58 1,83 16,41
2013 13,25 1,36 14,61 1,77 16,38
2014 11,54 1,27 12,81 1,63 14,45
2015 11,67 1,26 12,93 1,65 14,57
Slika ZR15-2: Struktura izpustov delcev, po sektorjih, Slovenija in EU-28, 2015
Prikaži podatke
skupaj Odpadki Kmetijstvo Industrijski procesi in raba topil Ubežni izpusti Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju Ostali promet Cestni promet Raba goriv v industriji Proizvodnja elektrike in toplote skupaj Odpadki Kmetijstvo Industrijski procesi in raba topil Ubežni izpusti Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju Ostali promet Cestni promet Raba goriv v industriji Proizvodnja elektrike in toplote
TSP (Slovenia) 100 0,03 6,46 4,18 1,98 63,69 2,08 12,13 6,50 2,95 14,57 0,00 0,94 0,61 0,29 9,28 0,30 1,77 0,95 0,43
PM10 (Slovenia) 100 0,01 3,80 3,59 1,08 68,75 2,28 10,69 6,99 2,81 12,93 0,00 0,49 0,46 0,14 8,89 0,29 1,38 0,90 0,36
PM2.5 (Slovenia) 100 0,01 1,08 2,82 0,19 74,48 2,42 9,13 7,49 2,39 11,67 0,00 0,13 0,33 0,02 8,69 0,28 1,07 0,87 0,28
PM10 (EU28) 100 3,02 15,03 17,29 1,34 41,68 1,49 10,84 5,35 3,96 1923,72 58,16 289,21 332,58 25,70 801,74 28,64 208,55 102,97 76,17
PM2.5 (EU28) 100 3,99 4,06 9,85 0,64 57,78 1,81 11,47 6,54 3,85 1278,25 50,98 51,92 125,89 8,22 738,60 23,16 146,62 83,60 49,25
Slika ZR15-3: Sprememba izpustov TSP, po sektorjih, Slovenija, 2001-2015 [kt]
Prikaži podatke
Odpadki Kmetijstvo Ostali promet Industrijski procesi in raba topil Ubežni izpusti Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju Cestni promet Raba goriv v industriji Proizvodnja elektrike in toplote <b>Sprememba izpustov glede na l. 2000</b> Skupaj Odpadki Kmetijstvo Ostali promet Industrijski procesi in raba topil Ubežni izpusti Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju Cestni promet Raba goriv v industriji Proizvodnja elektrike in toplote <b>Izpusti po sektorjih</b>
2001 0,00 -0,03 -0,02 -0,09 -0,06 -0,22 0,03 0,31 -0,03 0 18,24 0,01 1,08 0,46 5,09 0,38 7,75 1,50 1,04 0,94 0
2002 0,01 0,03 -0,02 -1,58 -0,01 -0,11 0,04 0,47 0,14 0 17,31 0,01 1,14 0,45 3,60 0,43 7,86 1,51 1,20 1,11 0
2003 0,01 -0,08 -0,02 -1,30 0,00 0,02 0,10 0,55 -0,02 0 17,61 0,01 1,03 0,45 3,88 0,44 7,99 1,57 1,28 0,95 0
2004 0,00 -0,22 -0,03 -1,72 0,00 0,12 0,23 0,63 -0,05 0 17,32 0,00 0,89 0,44 3,46 0,44 8,09 1,70 1,36 0,92 0
2005 0,00 -0,21 -0,03 -1,70 -0,02 0,23 0,38 0,75 -0,09 0 17,65 0,00 0,90 0,45 3,48 0,41 8,19 1,85 1,48 0,88 0
2006 0,00 -0,19 0,02 -0,49 -0,03 0,30 0,41 0,61 -0,53 0 18,45 0,00 0,92 0,50 4,69 0,41 8,27 1,88 1,34 0,44 0
2007 0,00 -0,10 -0,03 -1,46 -0,03 0,30 0,64 0,42 -0,46 0 17,62 0,00 1,01 0,45 3,72 0,41 8,27 2,11 1,15 0,51 0
2008 0,00 -0,16 -0,03 -4,49 -0,03 0,46 1,01 0,43 -0,12 0 15,41 0,00 0,95 0,45 0,69 0,41 8,42 2,48 1,16 0,85 0
2009 0,00 -0,11 -0,10 -4,57 -0,04 2,66 0,58 0,24 -0,39 0 16,61 0,00 1,00 0,37 0,61 0,40 10,63 2,05 0,97 0,58 0
2010 0,01 -0,16 -0,13 -4,56 -0,03 3,00 0,55 0,26 -0,47 0 16,82 0,01 0,95 0,35 0,62 0,41 10,96 2,02 0,99 0,50 0
2011 0,01 -0,23 -0,16 -4,58 -0,03 2,74 0,64 0,17 -0,33 0 16,58 0,01 0,89 0,32 0,60 0,41 10,70 2,12 0,90 0,64 0
2012 0,01 -0,25 -0,15 -4,46 -0,05 2,56 0,67 0,06 -0,31 0 16,41 0,01 0,86 0,32 0,73 0,38 10,52 2,14 0,79 0,65 0
2013 0,01 -0,23 -0,17 -4,55 -0,09 2,85 0,51 0,13 -0,43 0 16,38 0,01 0,88 0,30 0,63 0,35 10,81 1,99 0,86 0,54 0
2014 0,00 -0,21 -0,16 -4,55 -0,16 1,06 0,38 0,28 -0,53 0 14,45 0,01 0,90 0,31 0,63 0,28 9,02 1,85 1,01 0,43 0
2015 0,00 -0,17 -0,17 -4,57 -0,15 1,31 0,29 0,22 -0,54 0 14,57 0,00 0,94 0,30 0,61 0,29 9,28 1,77 0,95 0,43 0
Slika ZR15-4: Sprememba izpustov delcev PM10, po sektorjih, Slovenija, 2001-2015 [kt]
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2016

Prikaži podatke
Odpadki Kmetijstvo Ostali promet Industrijski procesi in raba topil Ubežni izpusti Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju Cestni promet Raba goriv v industriji Proizvodnja elektrike in toplote <b>Sprememba izpustov glede na l. 2000</b> skupaj Odpadki Kmetijstvo Ostali promet Industrijski procesi in raba topil Ubežni izpusti Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju Cestni promet Raba goriv v industriji Proizvodnja elektrike in toplote <b>Izpusti po sektorjih</b>
2001 0,00 0,00 -0,02 -0,05 -0,02 -0,21 0,00 0,30 -0,02 0 15,00 0,00 0,53 0,44 3,54 0,19 7,42 1,23 1,00 0,65 0
2002 0,00 0,02 -0,02 -1,05 0,00 -0,10 0,01 0,44 0,09 0 14,42 0,00 0,55 0,44 2,55 0,21 7,53 1,24 1,14 0,76 0
2003 0,00 -0,03 -0,02 -0,86 0,01 0,02 0,06 0,52 -0,02 0 14,70 0,00 0,50 0,44 2,73 0,21 7,65 1,29 1,22 0,65 0
2004 0,00 -0,08 -0,03 -1,15 0,01 0,12 0,17 0,60 -0,04 0 14,62 0,00 0,45 0,43 2,44 0,21 7,75 1,40 1,30 0,63 0
2005 0,00 -0,08 -0,03 -1,15 -0,01 0,23 0,33 0,71 -0,04 0 14,98 0,00 0,45 0,43 2,45 0,20 7,85 1,55 1,41 0,63 0
2006 0,00 -0,08 0,02 -0,34 -0,01 0,29 0,34 0,58 -0,34 0 15,49 0,00 0,45 0,48 3,26 0,20 7,92 1,57 1,28 0,33 0
2007 0,00 -0,04 -0,03 -1,05 -0,01 0,29 0,52 0,39 -0,30 0 14,81 0,00 0,49 0,43 2,55 0,20 7,92 1,74 1,10 0,37 0
2008 0,00 -0,04 -0,03 -3,09 -0,01 0,45 0,82 0,41 0,01 0 13,53 0,00 0,49 0,43 0,51 0,20 8,07 2,05 1,11 0,68 0
2009 0,00 -0,03 -0,10 -3,13 -0,01 2,56 0,45 0,23 -0,22 0 14,75 0,00 0,50 0,36 0,47 0,19 10,18 1,67 0,93 0,45 0
2010 0,00 -0,06 -0,13 -3,12 -0,01 2,87 0,42 0,25 -0,28 0 14,97 0,00 0,47 0,33 0,48 0,20 10,50 1,65 0,95 0,39 0
2011 0,00 -0,08 -0,15 -3,13 -0,01 2,62 0,49 0,16 -0,18 0 14,73 0,00 0,45 0,31 0,46 0,19 10,25 1,71 0,86 0,49 0
2012 0,00 -0,06 -0,15 -3,04 -0,02 2,45 0,50 0,05 -0,16 0 14,58 0,00 0,47 0,31 0,55 0,18 10,08 1,72 0,75 0,51 0
2013 0,00 -0,07 -0,17 -3,11 -0,04 2,73 0,37 0,12 -0,24 0 14,61 0,00 0,46 0,29 0,48 0,17 10,36 1,59 0,82 0,43 0
2014 0,00 -0,05 -0,16 -3,11 -0,07 1,01 0,24 0,26 -0,32 0 12,81 0,00 0,48 0,30 0,48 0,14 8,64 1,46 0,96 0,35 0
2015 0,00 -0,04 -0,17 -3,13 -0,07 1,26 0,16 0,20 -0,31 0 12,93 0,00 0,49 0,29 0,46 0,14 8,89 1,38 0,90 0,36 0
Slika ZR15-5: Sprememba izpustov delcev PM2,5, po sektorjih, 2001-2015 [kt]
Prikaži podatke
Odpadki Kmetijstvo Ostali promet Industrijski procesi in raba topil Ubežni izpusti Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju Cestni promet Raba goriv v industriji Proizvodnja elektrike in toplote <b>Sprememba izpustov glede na l. 2000</b> skupaj Odpadki Kmetijstvo Ostali promet Industrijski procesi in raba topil Ubežni izpusti Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju Cestni promet Raba goriv v industriji Proizvodnja elektrike in toplote <b>Izpusti po sektorjih</b>
2001 0,00 0,00 -0,02 -0,02 0,00 -0,20 -0,02 0,29 -0,01 0 12,08 0,00 0,13 0,43 1,96 0,03 7,26 1,01 0,96 0,30 0
2002 0,00 0,00 -0,02 -0,52 0,00 -0,10 -0,01 0,42 0,03 0 11,86 0,00 0,14 0,42 1,46 0,04 7,37 1,02 1,10 0,33 0
2003 0,00 -0,01 -0,02 -0,42 0,00 0,02 0,03 0,50 -0,02 0 12,14 0,00 0,13 0,42 1,56 0,04 7,49 1,05 1,18 0,28 0
2004 0,00 -0,01 -0,03 -0,60 0,00 0,12 0,13 0,58 -0,03 0 12,22 0,00 0,12 0,41 1,38 0,04 7,58 1,15 1,25 0,27 0
2005 0,00 -0,02 -0,03 -0,55 -0,01 0,22 0,28 0,69 0,00 0 12,66 0,00 0,12 0,42 1,43 0,03 7,68 1,31 1,36 0,31 0
2006 0,00 -0,02 0,02 -0,17 -0,01 0,29 0,28 0,56 -0,11 0 12,91 0,00 0,12 0,47 1,81 0,03 7,75 1,31 1,23 0,19 0
2007 0,00 -0,01 -0,02 -0,61 -0,01 0,28 0,42 0,38 -0,10 0 12,39 0,00 0,13 0,42 1,37 0,03 7,75 1,44 1,05 0,20 0
2008 0,00 -0,01 -0,02 -1,66 -0,01 0,43 0,66 0,39 0,16 0 12,01 0,00 0,12 0,42 0,32 0,03 7,90 1,69 1,06 0,46 0
2009 0,00 -0,01 -0,10 -1,66 -0,01 2,50 0,34 0,22 -0,01 0 13,33 0,00 0,13 0,35 0,32 0,03 9,96 1,36 0,89 0,29 0
2010 0,00 -0,01 -0,12 -1,65 0,00 2,81 0,32 0,24 -0,05 0 13,59 0,00 0,12 0,32 0,33 0,04 10,27 1,34 0,91 0,26 0
2011 0,00 -0,02 -0,15 -1,66 -0,01 2,56 0,35 0,15 0,01 0 13,31 0,00 0,12 0,30 0,32 0,03 10,03 1,38 0,82 0,32 0
2012 0,00 -0,01 -0,14 -1,60 -0,01 2,39 0,36 0,05 0,02 0 13,11 0,00 0,12 0,30 0,38 0,03 9,86 1,38 0,72 0,32 0
2013 0,00 -0,02 -0,16 -1,63 -0,01 2,66 0,24 0,12 -0,01 0 13,25 0,00 0,12 0,28 0,35 0,03 10,13 1,27 0,79 0,29 0
2014 0,00 -0,01 -0,15 -1,64 -0,02 0,98 0,12 0,25 -0,05 0 11,54 0,00 0,12 0,29 0,34 0,02 8,45 1,14 0,93 0,25 0
2015 0,00 -0,01 -0,16 -1,65 -0,02 1,23 0,04 0,20 -0,02 0 11,67 0,00 0,13 0,28 0,33 0,02 8,69 1,07 0,87 0,28 0
Slika ZR15-6: Izpusti PM10 in PM2,5, države EU-28, 2015 [v kg/prebivalca]
Opomba:

Podatki za Grčijo niso na voljo.

Prikaži podatke
PM10 - PM2.5 PM2.5 PM10 prebivalci po državah PM10 - PM2.5 PM2.5 PM10
Latvija 2,88 8,99 11,87 1968957 5,68 17,70 23,38
Estonija 3,69 6,95 10,64 1315944 4,85 9,15 14,01
Litva 2,48 6,18 8,67 2888558 7,17 17,86 25,03
Romunija 1,96 5,68 7,64 19760314 38,82 112,17 150,99
Madžarska 1,69 5,46 7,15 9830485 16,60 53,72 70,32
Bolgarija 2,96 4,03 6,99 7153784 21,21 28,81 50,02
Slovaška 1,33 5,54 6,87 5426252 7,20 30,08 37,28
Hrvaška 1,58 4,78 6,36 4190669 6,61 20,03 26,64
Slovenija 0,61 5,65 6,26 2064188 1,26 11,67 12,93
Finska 1,85 4,01 5,86 5487308 10,16 21,98 32,15
Poljska 2,54 3,28 5,82 37967209 96,55 124,56 221,12
Portugalska 1,19 4,45 5,64 10341330 12,34 46,01 58,35
Danska 1,83 3,48 5,32 5707251 10,45 19,89 30,34
Irska 2,12 2,94 5,06 4724720 9,99 13,91 23,90
Francija 1,52 2,47 3,98 66759950 101,17 164,67 265,84
Švedska 1,93 1,95 3,88 9851017 18,99 19,23 38,22
EU-28 1,27 2,51 3,78 510284430 646,18 1282,81 1928,98
Španija 0,94 2,68 3,62 46445828 43,65 124,51 168,16
Avstrija 1,69 1,91 3,60 8690076 14,70 16,62 31,32
Luksemburg 0,08 3,42 3,51 576249 0,05 1,97 2,02
Češka 1,15 2,19 3,33 10553843 12,10 23,08 35,18
Belgija 0,93 2,39 3,32 11311117 10,46 27,05 37,51
Italija 0,31 2,63 2,95 60665551 19,10 159,80 178,90
Nemčija 1,48 1,21 2,69 82175684 121,87 99,48 221,35
Združeno kraljestvo 0,62 1,60 2,23 65382556 40,71 104,77 145,48
Ciper 0,85 1,19 2,04 848319 0,72 1,01 1,73
Nizozemska 0,80 0,76 1,56 16979120 13,63 12,82 26,45
Malta 0,32 0,55 0,87 434403 0,14 0,24 0,38

Cilji

Količinski cilji za izpuste primarnih delcev PM10 v zakonodaji niso definirani. Revizija Protokola o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) in Direktive (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC) pa predpisujeta zmanjšanje izpustov primarnih delcev PM2.5 za 25 % po letu 2020 glede na vrednosti izpustov v letu 2005.

V Sloveniji so izpusti vseh delcev (TSP) leta 2015 znašali 14,6 kt, kar je 21 % manj kot leta 2000. Izpusti primarnih delcev, manjših od 10 µm (PM10), so se v obdobju 2000-2015 zmanjšali za 14 %. Leta 2015 so znašali 12,9 kt in predstavljali 89 % izpustov skupnih delcev. Izpusti primarnih delcev, manjših od 2.5 µm (PM2.5), so se v enakem obdobju zmanjšali za 3 %. Izpusti delcev PM2.5 so v izpustih skupnih delcev predstavljali 80 %. V letu 2015 so ti dosegli vrednost 11,7 kt. Delci manjši od 2.5 µm predstavljajo kar 90 % izpustov delcev manjših od 10 µm. Izpusti delcev med 2,5 µm in 10 µm so se v obdobju 2000-2015 zmanjšali za 57 %. V letu 2015 so bile vrednosti izpustov PM2.5 za 8 % nižje od vrednosti izpustov v letu 2005.

Izpusti delcev (TSP, PM10, PM2.5) se v obdobju 2000-2015 najbolj zmanjšali v industrijskih procesih in rabi topil, pri ubežnih izpustih, pri proizvodnji elektrike in toplote, kmetijstvu in necestnem prometu. V enakem obdobju so se izpusti delcev najbolj povečali v cestnem prometu in rabi goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju. Na povečanje izpustov delcev iz gospodinjstev je vplivala tudi ugodnejša cena lesa v primerjavi z drugimi energenti za  ogrevanje.

Glavni vir delcev (TSP, PM10 in PM2,5) je raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, sledi cestni promet in kmetijstvo. Največji delež so v letu 2015 k izpustom delcev PM2.5 prispevala mala kurišča, skoraj 75 %, predvsem zaradi uporabe lesa v neučinkovitih, starih kotlih na trdna goriva ali v drugih napravah z neoptimalnim zgorevanjem lesne biomase. Delež tega vira z manjšanjem delcev narašča, kar pomeni, da med izpusti iz zgorevanja lesne biomase prevladujejo delci PM2.5.

Slovenija se je z vrednostjo 6,3 kg primarnih delcev PM10 na prebivalca v letu 2015 uvrščala na 9. mesto med državami EU-28. Največji izpusti na prebivalca so bili leta 2015 zabeleženi v Latviji (11,9 kg/prebivalca), najmanjši pa na Malti (0,9 kg/prebivalca).

Za zmanjšanje izpustov PM10 v Sloveniji so po Operativnem programu varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10 predvideni naslednji ukrepi:
• zmanjševanja izpustov iz kurilnih naprav na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;
• zmanjševanja izpustov iz cestnega prometa na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;
• zmanjševanja izpustov iz industrijskih virov;
• zmanjševanje izpustov, ki nastajajo pri gradbenih delih.

Ukrepi za zmanjšanje izpustov primarnih in sekundarnih delcev PM10 v zunanjem zraku so izboljšanja energetske učinkovitosti in procesov zgorevanja, zamenjave trdih fosilnih goriv z zemeljskim plinom in obnovljivimi viri energije, uvajanje strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, dosledno izvajanje okoljske zakonodaje.

Primarni trdni delci PM10 so trdni delci s premerom 10 μm ali manj, ki so neposredno izpuščeni v zrak (PM10). Med sekundarne trdne delce PM10 oziroma predhodnike trdnih delcev PM10 pa uvrščamo NOx, SOx in NH3, ki se kot posledica fizikalno-kemičnih reakcij preoblikujejo v trdne delce s premerom 10 μm ali manj.

Vdihavanje delcev lahko povzroči pogostejše in težje bolezni dihal, bolezni srca in ožilja, kar povečuje možnost prezgodnje smrti. V zadnjem obdobju se večina raziskav usmerja v proučevanje vpliva drobnih delcev na zdravje ljudi. Tem manjši so delci, bolj nevarni so za zdravje ljudi, saj prodrejo globlje v dihalne poti. Delci večji od 10 μm se ustavijo v zgornjih dihalnih poteh (nos, obnosne votline), manjši od 10 μm pa potujejo v spodnje dihalne poti. Delci manjši od 2,5 μm prodrejo globoko v pljuča.

Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Revidiranem Protokolu o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) in Direktivi (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC) – samo za PM2.5.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Izpusti so večinoma izračunani iz podatkov o rabi goriv, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti, količini odloženih odpadkov, podatkov o vrsti in številu vozil, prevoženih kilometrih… ter ustreznih emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske okoljske agencije (EEA).

Podatki so predstavljeni za obdobje 2000-2015. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo februarja tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) in Evropska komisija z letnimi revizijami poročil.

Izpusti delcev so izraženi v kilotonah (1000 t) delcev TSP, PM10, PM2.5.
Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100

Skrbnik podatkov

Agencija RS za okolje

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
2000-2015
Geografska pokritost
Slovenija
Skrbnik podatkov

Evropska okoljska agencija, Eurostat

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
2000-2015
Geografska pokritost
Kazalec zajema države EU-28, kamor spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. Za Grčijo podatki o izpustih delcev niso na voljo.
Informacije o kakovosti za ta kazalec

- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki o izpustih delcev so preračunani v skladu z enotno, mednarodno potrjeno in priporočeno EMEP/EEA metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja in Evropska komisija z revizijami poročil.  
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Data processing methodology for country comparison

Podatki o izpustih so predstavljeni za leto 2015. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih za države EU-28 so predvidoma na voljo julija tekočega poročevalskega leta in za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto.
Število prebivalcev držav Evropske unije na grafu ZR15-6 je povzeto iz baze podatkov Eurostat (Population – Demography – National data – Population (demo_pop) - Population on 1 January by age and sex (demo_pjan)).

Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunanih na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti…) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po metodologiji EMEP/EEA (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook). Metodologija se je začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task Force on Emission Inventories and Projections), ki deluje pod okriljem Evropske okoljske agencije. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) in Evropska komisija z letnimi revizijami poročil.

Information about the quality for country comperison

- Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o izpustih delcev v zrak, ki jih države EU-28 poročajo Sekretariatu Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja in Evropski komisiji.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura

Datum zadnje osvežitve
27.07.2017
Avtor(ji)

Martina Logar, Agencija RS za okolje