KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Slovenija se po količini izpustov delcev PM10 ali PM2.5 na prebivalca uvršča na četrto mesto med državami EU-27 (vezano na zadnje dostopne podatke o izpustih), kljub dejstvu, da so se izpusti (vseh) delcev v Sloveniji v obdobju 2000-2010 malenkost zmanjšali. Glavni vir izpustov delcev so gospodinjstva, ki se ogrevajo na lesno biomaso.


Kazalec prikazuje gibanje izpustov prašnih delcev vseh velikosti (skupni prah - TSP) ter primarnih delcev, to je prašnih delcev velikosti manj od 2,5 µm (PM2,5) in prašnih delcev velikosti manj od 10 µm (PM10) v zrak v obdobju 2000-2010. Izpusti so podani v kilo tonah (kt) oz. giga gramih (Gg).

Glede na izvor ločimo primarne in sekundarne delce. Primarni delci izvirajo iz virov na površini, medtem, ko so sekundarni delci posledica različnih pretvorb v onesnaženi atmosferi. Delci so lahko ali naravnega izvora (npr. cvetni prah, prah, morska sol, dim gozdnih požarov, meteorski prah, vulkanski pepel) ali antropogenega izvora (posledica izpustov iz energetskih objektov, industrije, prometa, kmetijstva, individualnih kurišč). Glede na izvor so delci različne kemijske sestave, oblike in fizikalnih stanj.

Po definiciji so primarni delci trdni delci s premerom 10 μm ali manj in so neposredno izpuščeni v zrak (PM10). Sekundarni delci so po definiciji predhodniki delcev PM10, saj jih obravnavamo kot del izpustov NOx, SO2 in NH3. Nastajajo kot posledica fotokemičnih reakcij. Vdihavanje delcev lahko povzroči pogostejše in težje bolezni dihal, kar povečuje možnost prezgodnje smrti, vpliva pa lahko tudi na razvoj kardiovaskularnih in respiratornih bolezni.


Grafi

Slika ZR15-1: Gibanje izpustov delcev v zrak v obdobju 2000-2010 razdeljenih glede na velikost
Viri:

Skupna baza evidenc izpustov v zrak, Agencija RS za okolje, 2012

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
delci manjši od 2,5 µm (PM2,5) kt 14.607 14.633 14.607 14.915 14.834 15.192 15.508 15.666 15.11 15.906
delci večji ali enaki 2,5 µm in manjši od 10 µm kt 4.85 4.623 4.409 4.08 4.392 4.525 4.369 4.309 3.088 2.978
delci manjši od 10 µm (PM10) kt 19.458 19.256 19.016 18.995 19.226 19.717 19.877 19.975 18.198 18.884
delci večji ali enaki 10 µm kt 5.202 4.957 5.252 4.881 5.379 5.909 5.348 5.336 4.866 4.805
prašni delci vseh velikosti (TSP) kt 24.66 24.213 24.268 23.876 24.605 25.626 25.224 25.311 23.064 23.69
2010
delci manjši od 2,5 µm (PM2,5) kt 16.725
delci večji ali enaki 2,5 µm in manjši od 10 µm kt 2.96
delci manjši od 10 µm (PM10) kt 19.685
delci večji ali enaki 10 µm kt 4.806
prašni delci vseh velikosti (TSP) kt 24.492
Slika ZR15-2: Struktura izpustov delcev različnih velikosti leta 2010 glede na vir onesnaževanja
Viri:

Skupna baza evidenc izpustov v zrak, Agencija RS za okolje, 2012

Opomba k sliki ZR15-2: Zgoraj navedenim kategorijam v skladu s poročanjem ustreza naslednja SNAP kategorija:
- Proizvodnja el. energije in toplote = Termoelektrarne toplarne in kotlovnice za daljinsko ogrevanje (SNAP 1)
- Predelovalne dej. in gradb. = Industrijske kotlovnice in procesi z izgorevanjem (SNAP 3)
- Cestni promet = Cestni promet (SNAP 7)
- Necestni promet = Ostali promet (SNAP 8)
- Široka raba = Kotlovnice za ogrevanje in mala kurišča (SNAP 2)
- Ubežni izpusti = Pridobivanje in distribucija fosilnih goriv (SNAP 5)
- Industrijski procesi = Tehnološki procesi brez izgorevanja (SNAP 4)
- Raba topil = Uporaba topil (SNAP 6)
- Kmetijstvo = Kmetijstvo, gozdarstvo in živinoreja (SNAP 10)
- Odpadki = Ravnanje z odpadki (SNAP 9)

Prikaži podatke
TSP PM10 PM2,5
Proizvodnja el. energije in toplote kt 0.33 0.25 0.14
Predelovalne dej. in gradb. kt 0.93 0.86 0.82
Cestni promet kt 2.03 1.65 1.34
Necestni promet kt 0.19 0.19 0.19
Široka raba kt 14.42 13.67 13.63
Ubežni izpusti kt 0.23 0.11 0.02
Industrijski procesi kt 0.56 0.36 0.24
Raba topil kt 0.07 0 0
Kmetijstvo kt 5.75 2.59 0.35
Odpadki kt 0 0 0
Proizvodnja el. energije in toplote % 1.35 1.26 0.83
Predelovalne dej. in gradb. % 3.78 4.39 4.9
Cestni promet % 8.28 8.39 8.04
Necestni promet % 0.77 0.97 1.13
Široka raba % 58.89 69.43 81.47
Ubežni izpusti % 0.92 0.56 0.1
Industrijski procesi % 2.28 1.82 1.46
Raba topil % 0.27 0 0
Kmetijstvo % 23.47 13.18 2.07
Odpadki % 0 0 0
Slika ZR15-3: Sprememba izpustov prašnih delcev vseh velikosti po virih glede na leto 2000 v obdobju 2001-2010
Viri:

Skupna baza evidenc izpustov v zrak, Agencija RS za okolje, 2012

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Izpusti po sektorjih
Oskrba z energijo kt 0.95 0.92 1.09 0.93 0.89 0.79 0.32 0.41 0.5 0.39
Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo kt 0.79 1.09 1.25 1.33 1.13 1.25 1.23 1.21 1.14 0.91
Promet kt 1.77 1.78 1.79 1.84 1.95 2.09 2.16 2.35 2.74 2.27
Druga področja kt 10.96 10.78 10.94 11.13 11.28 11.43 11.59 11.75 12.07 13.54
Ubežni izpusti kt 0.23 0.21 0.24 0.25 0.24 0.23 0.23 0.23 0.23 0.23
Industrijski procesi kt 4.51 4.41 2.94 3.46 3.06 3.08 4.25 3.63 0.62 0.57
Raba topil in drugih izdelkov kt 0 0 0 0.06 0.04 0.05 0.06 0.05 0.05 0.04
Kmetijstvo kt 5.46 5.02 6.03 4.89 6 6.71 5.38 5.69 5.71 5.75
Odpadki kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Sprememba izpustov glede na l. 2000
Oskrba z energijo kt -0.03 0.14 -0.02 -0.06 -0.16 -0.62 -0.54 -0.45 -0.56
Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo kt 0.3 0.46 0.53 0.34 0.46 0.44 0.42 0.35 0.12
Promet kt 0.01 0.01 0.07 0.18 0.32 0.39 0.58 0.97 0.5
Druga področja kt -0.17 -0.01 0.17 0.33 0.47 0.64 0.79 1.11 2.58
Ubežni izpusti kt -0.02 0.01 0.02 0.02 0 0 0 0 -0
Industrijski procesi kt -0.1 -1.57 -1.05 -1.45 -1.43 -0.26 -0.88 -3.89 -3.94
Raba topil in drugih izdelkov kt 0 0 0.06 0.04 0.05 0.06 0.05 0.05 0.04
Kmetijstvo kt -0.44 0.57 -0.57 0.54 1.25 -0.08 0.23 0.25 0.29
Odpadki kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2010
Izpusti po sektorjih
Oskrba z energijo kt 0.33
Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo kt 0.93
Promet kt 2.22
Druga področja kt 14.42
Ubežni izpusti kt 0.23
Industrijski procesi kt 0.56
Raba topil in drugih izdelkov kt 0.07
Kmetijstvo kt 5.75
Odpadki kt 0
Sprememba izpustov glede na l. 2000
Oskrba z energijo kt -0.62
Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo kt 0.14
Promet kt 0.44
Druga področja kt 3.47
Ubežni izpusti kt -0
Industrijski procesi kt -3.95
Raba topil in drugih izdelkov kt 0.07
Kmetijstvo kt 0.29
Odpadki kt 0
Slika ZR15-4: Sprememba izpustov delcev PM10 po virih glede na leto 2000 v obdobju 2001-2010
Viri:

Skupna baza evidenc izpustov v zrak, Agencija RS za okolje, 2012

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Izpusti po sektorjih
Oskrba z energijo kt 0.72 0.7 0.86 0.69 0.67 0.59 0.24 0.28 0.4 0.29
Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo kt 0.71 1.01 1.16 1.24 1.05 1.16 1.13 1.13 1.06 0.84
Promet kt 1.53 1.51 1.52 1.56 1.65 1.79 1.84 1.99 2.31 1.89
Druga področja kt 10.33 10.16 10.32 10.5 10.66 10.8 10.97 11.13 11.42 12.82
Ubežni izpusti kt 0.11 0.1 0.12 0.12 0.12 0.11 0.11 0.11 0.11 0.11
Industrijski procesi kt 3.59 3.5 2.33 2.68 2.37 2.24 3.15 2.78 0.31 0.32
Raba topil in drugih izdelkov kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Kmetijstvo kt 2.46 2.26 2.72 2.21 2.71 3.03 2.43 2.57 2.58 2.6
Odpadki kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Sprememba izpustov glede na l. 2000
Oskrba z energijo kt -0.02 0.14 -0.02 -0.05 -0.13 -0.47 -0.44 -0.32 -0.42
Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo kt 0.29 0.44 0.52 0.33 0.44 0.42 0.41 0.35 0.13
Promet kt -0.01 -0.01 0.03 0.12 0.26 0.31 0.46 0.78 0.37
Druga področja kt -0.17 -0.01 0.17 0.32 0.47 0.63 0.8 1.09 2.49
Ubežni izpusti kt -0.01 0.01 0.01 0.01 0 0 0 0 -0
Industrijski procesi kt -0.09 -1.26 -0.91 -1.22 -1.35 -0.44 -0.82 -3.28 -3.27
Raba topil in drugih izdelkov kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Kmetijstvo kt -0.2 0.26 -0.25 0.24 0.56 -0.03 0.1 0.11 0.13
Odpadki kt -0 0 0 0 0 0 0 0 0
2010
Izpusti po sektorjih
Oskrba z energijo kt 0.25
Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo kt 0.86
Promet kt 1.84
Druga področja kt 13.67
Ubežni izpusti kt 0.11
Industrijski procesi kt 0.36
Raba topil in drugih izdelkov kt 0
Kmetijstvo kt 2.59
Odpadki kt 0
Sprememba izpustov glede na l. 2000
Oskrba z energijo kt -0.47
Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo kt 0.15
Promet kt 0.31
Druga področja kt 3.33
Ubežni izpusti kt -0
Industrijski procesi kt -3.23
Raba topil in drugih izdelkov kt 0
Kmetijstvo kt 0.13
Odpadki kt 0
Slika ZR15-5: Sprememba izpustov delcev PM2,5 po virih glede na leto 2000 v obdobju 2001-2010
Viri:

Skupna baza evidenc izpustov v zrak, Agencija RS za okolje, 2012

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Izpusti po sektorjih
Oskrba z energijo kt 0.35 0.35 0.48 0.33 0.31 0.28 0.12 0.14 0.23 0.16
Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo kt 0.65 0.94 1.09 1.17 0.98 1.08 1.06 1.06 1 0.8
Promet kt 1.32 1.29 1.29 1.32 1.41 1.55 1.58 1.69 1.95 1.58
Druga področja kt 10.27 10.11 10.27 10.45 10.61 10.76 10.92 11.1 11.37 12.78
Ubežni izpusti kt 0.02 0.02 0.02 0.02 0.02 0.02 0.02 0.02 0.02 0.02
Industrijski procesi kt 1.65 1.61 1.09 1.31 1.15 1.12 1.48 1.31 0.19 0.22
Raba topil in drugih izdelkov kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Kmetijstvo kt 0.34 0.32 0.37 0.31 0.36 0.39 0.33 0.35 0.35 0.35
Odpadki kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Sprememba izpustov glede na l. 2000
Oskrba z energijo kt -0.01 0.12 -0.02 -0.04 -0.07 -0.23 -0.21 -0.12 -0.19
Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo kt 0.29 0.44 0.52 0.33 0.43 0.41 0.41 0.35 0.15
Promet kt -0.03 -0.03 -0 0.08 0.22 0.26 0.36 0.63 0.26
Druga področja kt -0.17 -0 0.18 0.33 0.48 0.65 0.83 1.1 2.51
Ubežni izpusti kt -0 0 0 0 0 0 0 0 -0
Industrijski procesi kt -0.04 -0.55 -0.34 -0.5 -0.53 -0.17 -0.34 -1.46 -1.43
Raba topil in drugih izdelkov kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Kmetijstvo kt -0.02 0.03 -0.03 0.02 0.05 -0.01 0.01 0.01 0.01
Odpadki kt -0 0 0 0 0 0 0 0 0
2010
Izpusti po sektorjih
Oskrba z energijo kt 0.14
Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo kt 0.82
Promet kt 1.53
Druga področja kt 13.63
Ubežni izpusti kt 0.02
Industrijski procesi kt 0.24
Raba topil in drugih izdelkov kt 0
Kmetijstvo kt 0.35
Odpadki kt 0
Sprememba izpustov glede na l. 2000
Oskrba z energijo kt -0.22
Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo kt 0.17
Promet kt 0.21
Druga področja kt 3.35
Ubežni izpusti kt -0
Industrijski procesi kt -1.4
Raba topil in drugih izdelkov kt 0
Kmetijstvo kt 0.01
Odpadki kt 0
Slika ZR15-6: Izpusti PM10 in PM2.5 na prebivalca za države EU-27 leta 2010
Viri:

Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska agencija za okolje, 2012, Eurostat, 2012

Prikaži podatke
Estonija Latvija Finska Slovenia Poljska Portugalska Romunija Danska Francija Slovaška
PM10 kt 32.36 32.63 54.78 19.81 279.47 71.34 142.76 31.72 366.98 30.18
PM2,5 kt 23.83 27.41 40.71 16.81 137.12 49.24 118.23 25.7 254.53 26.74
PM10 - PM2,5 kt 8.53 5.22 14.08 3 142.35 22.11 24.53 6.03 112.45 3.44
prebivalci po državah število 1340194 2229641 5375276 2050189 38200037 10636979 21413815 5560628 65048412 5435273
PM10 kg/preb 24.15 14.63 10.19 9.66 7.32 6.71 6.67 5.7 5.64 5.55
PM2,5 kg/preb 17.78 12.29 7.57 8.2 3.59 4.63 5.52 4.62 3.91 4.92
PM10 - PM2,5 kg/preb 6.37 2.34 2.62 1.47 3.73 2.08 1.15 1.08 1.73 0.63
Bolgarija Švedska Madžarska Ciper Avstrija EU-27 Litva Češka Italija Malta
PM10 kt 41.22 43.76 46.08 3.44 35.15 1969.31 12.52 37.01 202.06 1.3
PM2,5 kt 27.28 31.52 31.96 2.21 19.83 1333.39 9.95 19.63 173.21 0.76
PM10 - PM2,5 kt 13.95 12.24 14.13 1.23 15.32 635.91 2.58 17.38 28.86 0.54
prebivalci po državah število 7504868 9415570 9985722 804435 8404252 502539509 3244601 10532770 60626442 417617
PM10 kg/preb 5.49 4.65 4.61 4.28 4.18 3.92 3.86 3.51 3.33 3.11
PM2,5 kg/preb 3.63 3.35 3.2 2.75 2.36 2.65 3.07 1.86 2.86 1.81
PM10 - PM2,5 kg/preb 1.86 1.3 1.41 1.53 1.82 1.27 0.79 1.65 0.48 1.3
Irska Španija Nemčija Belgija Velika Britanija Nizozemska
PM10 kt 12.54 112.44 192.75 23.71 114.15 29.14
PM2,5 kt 8.19 79.22 110.75 16.66 66.67 15.26
PM10 - PM2,5 kt 4.35 33.22 81.99 7.06 47.48 13.87
prebivalci po državah število 4480858 46152926 81751602 10951266 62498612 16655799
PM10 kg/preb 2.8 2.44 2.36 2.17 1.83 1.75
PM2,5 kg/preb 1.83 1.72 1.35 1.52 1.07 0.92
PM10 - PM2,5 kg/preb 0.97 0.72 1 0.64 0.76 0.83

Cilji

Količinski cilji za izpuste prašnih delcev v zakonodaji niso definirani. Zakonodaja določa mejne vrednosti za delce PM10) v zunanjem zraku.


Izpusti vseh delcev (TSP) so leta 2010 znašali 24,5 kt, kar je zgolj 0,7 % manj kot leta 2000. Delci manjši od 10 µm (PM10) so se v obdobju 2000-2010 povečali za 1,2 %. Leta 2010 so predstavljali 80 % izpustov skupnih delcev (19,7 kt). Izpusti delcev PM2.5 so v izpustih skupnih delcev predstavljali 68 %, iz česar sledi, da večino izpustov skupnih delcev in PM10 predstavljajo delci manjši od 2,5 µm. Njihov delež se je glede na leto 2000 povečal za 14 %. Izpusti delcev PM10 so leta 2010 znašali 16,7 kt. Povečanje teh izpustov je predvsem posledica rabe lesa za predvsem ogrevanje gospodinjstev.

Izpusti vseh delcev in PM10 so bili leta 2010 za 4 %, izpusti PM2.5 pa za 5% višji kot leta 2009.

Analiza virov izpustov delcev različnih velikosti kaže, da so glavni vir delcev v zraku goriva, ki se uporabljajo v gospodinjstvih, predvsem zaradi uporabe lesne biomase v starih kotlih na trdna goriva ali v drugih napravah z neoptimalnim zgorevanjem lesne biomase. Zanimivo je, da delež tega vira z manjšanjem delcev narašča, kar pomeni, da med izpusti iz lesne biomase prevladujejo delci PM2.5. Leta 2010 so delci PM2.5 predstavljali 81 % izpustov v sektorju gospodinjstev. Izpusti iz kmetijstva predstavljajo 23 % v izpustih skupnih prašnih delcev in samo dobra 2 % v izpustih PM2.5. Več kot pet odstotkov izpustov PM2.5 prispevajo še predelovalne dejavnosti in gradbeništvo. Glede na leto 2009 so se izpusti delcev najbolj zmanjšali iz prometa, kar lahko pripišemo manjši rabi tekočih goriv. Najbolj pa so se povečali izpusti iz široke rabe, industrijskih procesov in rabe topil.

Glede na leto 2000 so se izpusti delcev leta 2010 najbolj zmanjšali pri proizvodnji električne energije in v industrijskih procesih, najbolj pa so se povečali v široki rabi, prometu in predelovalnih dejavnostih.

V primerjavi z ostalimi evropskimi državami, ki spremljajo evidence o gibanju izpustov prašnih delcev PM10, se Slovenija uvršča med države, ki imajo visoke izpuste prašnih delcev na prebivalca (četrto mesto v skupini držav EU-27). V letu 2010 so imeli najvišje izpuste na prebivalca v Estoniji, sledita Latvija in Finska, najmanjše pa so imeli v Veliki Britaniji in na Nizozemskem.

Za zmanjšanje izpustov PM10 v Sloveniji so po Operativnem programu varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10 predvideni naslednji ukrepi:
• zmanjševanja izpustov iz kurilnih naprav na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;
• zmanjševanja izpustov iz cestnega prometa na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;
• zmanjševanja izpustov iz industrijskih virov;
• zmanjševanje izpustov, ki nastajajo pri gradbenih delih.

Najbolj priporočljivi ukrepi za doseganje večje učinkovitosti za zmanjšanje izpustov PM10 v zunanjem zraku so zamenjava obstoječih malih kurilnih naprav na trda goriva s takimi, katerih izpusti PM10 ne presegajo 100g/GJ, vgradnja filtrov za delce v obstoječa vozila na dizelski pogon, javni razpisi, ki spodbujajo uporabo vozil, kurilnih naprav ter goriv z nizkimi izpusti delcev, načrtovanje in upravljanje prometa.


Metodologija

Podatki o izpustih za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Količinski cilji za izpuste prašnih delcev v zakonodaji niso definirani. Zakonodaja določa mejne vrednosti za delce PM10) v zunanjem zraku

Izvorna baza podatkov oz. vir: Airnet, Skupna baza evidenc izpustov v zrak

Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, Urad za varstvo okolja in narave, Sektor za kakovost zraka

Datum zajema podatkov za kazalec: 25. julij 2012

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o izpustih so predstavljeni za obdobje 2000-2010. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo aprila tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Podatki o predvidenih ukrepih so povzeti iz Operativnega programa varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor (sprejeto 2009).

Metodologija obdelave podatkov: Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunani na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti ipd.) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po metodologiji EMEP/EEA (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook). Metodologija EMEP/EEA se je začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task Force on Emission Inventories and Projections), ki deluje pod okriljem Evropske agencije za okolje. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) z letnimi revizijami poročil.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o izpustih delcev v zrak, ki jih države EU-27 poročajo Evropski Komisiji ter Sekretariatu Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (LRTAP).

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki o prebivalcih za Slovenijo ter o izpustih in prebivalcih za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir:izpusti v zrak - Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention); prebivalstvo: Eurostat database

Skrbnik podatkov: Evropska agencija za okolje (European Environment Agency – EEA), Eurostat

Datum zajema podatkov za kazalec: 25. julij 2012

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Podatki o izpustih so predstavljeni za leto 2010. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih za EU-27 so predvidoma na voljo julija tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto.
Število prebivalcev držav Evropske unije na grafu ZR15-6 je povzeto iz baze podatkov Eurostat na dan 1. januar 2011(Population – Demography – National data – Population (demo_pop) - Population on 1 January by age and sex (demo_pjan)). Podatki o številu prebivalcev se osvežujejo vsakih 10 let in temeljijo na popisu prebivalstva.

Metodologija obdelave podatkov: : Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunani na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti ipd.) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po metodologiji EMEP/EEA (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook). Metodologija se je začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task Force on Emission Inventories and Projections), ki deluje pod okriljem Evropske agencije za okolje. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) z letnimi revizijami poročil.

Geografska pokritost: Kazalec zajema države EU-27, kamor spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. Luksemburg in Grčija nista prikazani, ker podatki niso na voljo.:

Informacije o kakovosti :
- Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o izpustih delcev v zrak, ki jih države EU-27 poročajo Evropski Komisiji ter Sekretariatu Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (LRTAP).
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Literatura in viri:

Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10
Povzeto po URL:
http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r04/predpis_ODLO1594.html (25.7.2012)