KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Zrak
  3. Izpusti delcev v zrak

[ZR15] Izpusti delcev v zrak
Pressures

Ključno sporočilo
Neutral

Izpusti primarnih delcev manjših od 10 µm (PM10), delcev manjših od 2,5 µm (PM2.5) in vseh prašnih delcev (TSP) v zrak so se v Sloveniji v obdobju 2000-2014 zmanjšali za 15 %, 5 % in 22 %. Glavni vir izpustov delcev so gospodinjstva, predvsem zaradi uporabe lesne biomase za ogrevanje.

Kazalec prikazuje gibanje izpustov vseh prašnih delcev (Total Suspended Particles -TSP), primarnih delcev manjših od 10 µm (PM10) in primarnih delcev manjših od 2,5 µm (PM2.5) v zrak v obdobju 2000-2014, ter strukturo delcev glede na različne vire onesnaževanja.

Glede na izvor ločimo primarne in sekundarne delce. Primarni delci izvirajo iz virov na površini, medtem ko so sekundarni delci posledica različnih pretvorb v onesnaženi atmosferi. Delci so lahko naravnega izvora (cvetni prah, prah, morska sol, dim gozdnih požarov, meteorski prah, vulkanski pepel…) ali antropogenega izvora (posledica izpustov iz energetskih objektov, industrije, prometa, kmetijstva, individualnih kurišč). Glede na izvor so delci različne kemijske sestave, oblike in fizikalnih stanj.

Grafi

Slika ZR15-1: Izpusti delcev, Slovenija, 2000-2014
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2016

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
delci manjši od 2,5 µm (PM2.5) kt 12.986 13.047 12.839 12.978 12.846 13.266 13.45 13.046 13.046 14.167
delci večji ali enaki 2,5 µm in manjši od 10 µm kt 3.699 3.674 3.321 3.344 3.147 3.091 3.328 3.128 1.996 2.047
delci manjši od 10 µm (PM10) kt 16.685 16.721 16.16 16.321 15.993 16.357 16.778 16.174 15.043 16.214
delci večji ali enaki 10 µm kt 1.975 1.868 1.529 1.674 1.688 1.636 2.006 1.683 0.559 0.536
prašni delci vseh velikosti (TSP) kt 18.66 18.589 17.689 17.995 17.681 17.993 18.785 17.857 15.602 16.75
2010 2011 2012 2013 2014
delci manjši od 2,5 µm (PM2.5) kt 14.325 13.95 13.8 14.041 12.316
delci večji ali enaki 2,5 µm in manjši od 10 µm kt 2.04 2.027 2.068 1.951 1.853
delci manjši od 10 µm (PM10) kt 16.365 15.976 15.868 15.992 14.169
delci večji ali enaki 10 µm kt 0.592 0.713 0.609 0.432 0.296
prašni delci vseh velikosti (TSP) kt 16.957 16.69 16.478 16.424 14.465
Slika ZR15-2: Struktura izpustov delcev, po sektorjih, Slovenija in EU-28, 2014
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2016

Prikaži podatke
TSP (Slovenia) PM10 (Slovenia) PM2.5 (Slovenia) PM10 (EU28) PM2.5 (EU28)
Proizvodnja elektrike in toplote % 2.98 2.47 2.02 6.4 5.3
Raba goriv v industriji % 6.96 6.78 7.53 5.5 6.4
Cestni promet % 12.82 10.32 9.26 11.7 12.9
Ostali promet % 2.17 2.15 2.37 1.6 2.1
Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju % 62.38 60.97 68.6 42.9 58
Ubežni izpusti % 1.95 0.96 0.17 0.1 0.2
Industrijski procesi in raba topil % 4.3 3.4 2.84 16.2 10.1
Kmetijstvo % 6.4 12.94 7.2 14.3 3.7
Odpadki % 0.04 0 0 1.3 1.4
Slika ZR15-3: Sprememba izpustov TSP, po sektorjih, Slovenija, 2001-2014 [kt]
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2016

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Izpusti po sektorjih
Proizvodnja elektrike in toplote kt 0.97 0.94 1.11 0.95 0.92 0.88 0.44 0.51 0.85 0.58
Raba goriv v industriji kt 0.73 1.04 1.2 1.28 1.36 1.48 1.34 1.15 1.16 0.97
Cestni promet kt 1.47 1.5 1.51 1.57 1.7 1.85 1.88 2.11 2.48 2.05
Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju kt 7.97 7.75 7.86 7.99 8.09 8.19 8.27 8.27 8.42 10.63
Ubežni izpusti kt 0.44 0.38 0.43 0.44 0.44 0.41 0.41 0.41 0.41 0.4
Industrijski procesi in raba topil kt 5.14 5.06 3.58 3.85 3.43 3.42 4.61 3.65 0.66 0.6
Ostali promet kt 0.47 0.46 0.45 0.45 0.44 0.45 0.5 0.45 0.45 0.37
Kmetijstvo kt 1.47 1.45 1.54 1.45 1.29 1.3 1.33 1.32 1.17 1.15
Odpadki kt 0 0.01 0.01 0.01 0 0 0 0 0 0
Sprememba izpustov glede na l. 2000
Proizvodnja elektrike in toplote kt -0.03 0.14 -0.02 -0.05 -0.09 -0.53 -0.46 -0.12 -0.39
Raba goriv v industriji kt 0.31 0.47 0.55 0.63 0.75 0.61 0.42 0.43 0.24
Cestni promet kt 0.03 0.04 0.1 0.23 0.38 0.41 0.64 1.01 0.58
Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju kt -0.22 -0.11 0.02 0.12 0.23 0.3 0.3 0.46 2.66
Ubežni izpusti kt -0.06 -0.01 0 0 -0.02 -0.03 -0.03 -0.03 -0.04
Industrijski procesi in raba topil kt -0.08 -1.56 -1.3 -1.72 -1.72 -0.53 -1.49 -4.49 -4.55
Ostali promet kt -0.02 -0.02 -0.02 -0.03 -0.03 0.02 -0.03 -0.03 -0.1
Kmetijstvo kt -0.01 0.08 -0.02 -0.17 -0.16 -0.13 -0.15 -0.3 -0.32
Odpadki kt 0 0.01 0.01 0 0 0 0 0 0
2010 2011 2012 2013 2014 primerjava z letom 2000 (%)
Izpusti po sektorjih
Proizvodnja elektrike in toplote kt 0.5 0.64 0.65 0.54 0.43 -20.04
Raba goriv v industriji kt 0.99 0.9 0.79 0.86 1.01 17.16
Cestni promet kt 2.02 2.12 2.14 1.99 1.85 -6.73
Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju kt 10.96 10.7 10.52 10.81 9.02 -16.54
Ubežni izpusti kt 0.41 0.41 0.38 0.35 0.28 -19.66
Industrijski procesi in raba topil kt 0.62 0.59 0.72 0.63 0.62 -0.69
Ostali promet kt 0.35 0.32 0.32 0.3 0.31 3.59
Kmetijstvo kt 1.1 1.01 0.93 0.93 0.93 -0.95
Odpadki kt 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 -44.9
Sprememba izpustov glede na l. 2000
Proizvodnja elektrike in toplote kt -0.47 -0.33 -0.31 -0.43 -0.53
Raba goriv v industriji kt 0.26 0.17 0.06 0.13 0.28
Cestni promet kt 0.55 0.64 0.67 0.51 0.38
Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju kt 3 2.74 2.56 2.85 1.06
Ubežni izpusti kt -0.03 -0.03 -0.05 -0.09 -0.16
Industrijski procesi in raba topil kt -4.53 -4.55 -4.43 -4.52 -4.52
Ostali promet kt -0.13 -0.16 -0.15 -0.17 -0.16
Kmetijstvo kt -0.37 -0.46 -0.53 -0.53 -0.54
Odpadki kt 0.01 0.01 0.01 0.01 0
Slika ZR15-4: Sprememba izpustov delcev PM10, po sektorjih, Slovenija, 2001-2014 [kt]
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2016

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Izpusti po sektorjih
Proizvodnja elektrike in toplote kt 0.67 0.65 0.76 0.65 0.63 0.63 0.33 0.37 0.68 0.45
Raba goriv v industriji kt 0.7 1 1.14 1.22 1.3 1.41 1.28 1.1 1.11 0.93
Cestni promet kt 1.23 1.23 1.24 1.29 1.4 1.55 1.57 1.74 2.05 1.67
Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju kt 7.63 7.42 7.53 7.65 7.75 7.85 7.92 7.92 8.07 10.18
Ubežni izpusti kt 0.21 0.19 0.21 0.21 0.21 0.2 0.2 0.2 0.2 0.19
Industrijski procesi in raba topil kt 3.6 3.54 2.55 2.73 2.44 2.43 3.23 2.52 0.51 0.47
Ostali promet kt 0.46 0.44 0.44 0.44 0.43 0.43 0.48 0.43 0.43 0.36
Kmetijstvo kt 2.2 2.25 2.29 2.12 1.82 1.85 1.77 1.89 1.99 1.96
Odpadki kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Sprememba izpustov glede na l. 2000
Proizvodnja elektrike in toplote kt -0.02 0.09 -0.02 -0.04 -0.04 -0.34 -0.3 0.01 -0.22
Raba goriv v industriji kt 0.3 0.44 0.52 0.6 0.71 0.58 0.39 0.41 0.23
Cestni promet kt 0 0.01 0.06 0.17 0.33 0.34 0.52 0.82 0.45
Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju kt -0.21 -0.1 0.02 0.12 0.23 0.29 0.29 0.45 2.56
Ubežni izpusti kt -0.02 0 0.01 0.01 -0.01 -0.01 -0.01 -0.01 -0.01
Industrijski procesi in raba topil kt -0.05 -1.05 -0.87 -1.16 -1.16 -0.37 -1.08 -3.09 -3.13
Ostali promet kt -0.02 -0.02 -0.02 -0.03 -0.03 0.02 -0.03 -0.03 -0.1
Kmetijstvo kt 0.05 0.09 -0.08 -0.37 -0.35 -0.43 -0.31 -0.2 -0.24
Odpadki kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2010 2011 2012 2013 2014 primerjava z letom 2000 (%)
Izpusti po sektorjih
Proizvodnja elektrike in toplote kt 0.39 0.49 0.51 0.43 0.35 -18.37
Raba goriv v industriji kt 0.95 0.86 0.75 0.82 0.96 17.1
Cestni promet kt 1.65 1.71 1.72 1.59 1.46 -8.24
Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju kt 10.5 10.25 10.08 10.36 8.64 -16.58
Ubežni izpusti kt 0.2 0.19 0.18 0.17 0.14 -19.47
Industrijski procesi in raba topil kt 0.48 0.46 0.55 0.48 0.48 -0.53
Ostali promet kt 0.34 0.31 0.31 0.29 0.3 3.53
Kmetijstvo kt 1.86 1.7 1.76 1.85 1.83 -0.59
Odpadki kt 0 0 0 0 0 -0.8
Sprememba izpustov glede na l. 2000
Proizvodnja elektrike in toplote kt -0.28 -0.18 -0.16 -0.24 -0.32
Raba goriv v industriji kt 0.25 0.16 0.05 0.12 0.26
Cestni promet kt 0.42 0.49 0.5 0.37 0.24
Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju kt 2.87 2.62 2.45 2.73 1.01
Ubežni izpusti kt -0.01 -0.01 -0.02 -0.04 -0.07
Industrijski procesi in raba topil kt -3.12 -3.13 -3.04 -3.11 -3.11
Ostali promet kt -0.13 -0.15 -0.15 -0.17 -0.16
Kmetijstvo kt -0.33 -0.5 -0.44 -0.35 -0.36
Odpadki kt 0 0 0 0 0
Slika ZR15-5: Sprememba izpustov delcev PM2,5, po sektorjih, 2001-2014 [kt]
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2016

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Izpusti po sektorjih
Proizvodnja elektrike in toplote kt 0.3 0.3 0.33 0.28 0.27 0.31 0.19 0.2 0.2 0.29
Raba goriv v industriji kt 0.67 0.96 1.1 1.18 1.25 1.36 1.23 1.05 1.05 0.89
Cestni promet kt 1.03 1.01 1.02 1.05 1.15 1.31 1.31 1.44 1.44 1.36
Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju kt 7.47 7.26 7.37 7.49 7.58 7.68 7.75 7.75 7.75 9.96
Ubežni izpusti kt 0.04 0.03 0.04 0.04 0.04 0.03 0.03 0.03 0.03 0.03
Industrijski procesi in raba topil kt 2.02 1.99 1.48 1.58 1.41 1.45 1.82 1.38 1.38 0.33
Ostali promet kt 0.44 0.43 0.42 0.42 0.41 0.42 0.47 0.42 0.42 0.35
Kmetijstvo kt 1.02 1.07 1.09 0.94 0.72 0.71 0.65 0.77 0.77 0.95
Odpadki kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Sprememba izpustov glede na l. 2000
Proizvodnja elektrike in toplote kt -0.01 0.03 -0.02 -0.03 0 -0.11 -0.1 -0.1 -0.01
Raba goriv v industriji kt 0.29 0.42 0.5 0.58 0.69 0.56 0.38 0.38 0.22
Cestni promet kt -0.02 -0.01 0.03 0.13 0.28 0.28 0.42 0.42 0.34
Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju kt -0.2 -0.1 0.02 0.12 0.22 0.29 0.28 0.28 2.5
Ubežni izpusti kt -0 -0 -0 -0 -0.01 -0.01 -0.01 -0.01 -0.01
Industrijski procesi in raba topil kt -0.03 -0.53 -0.44 -0.6 -0.57 -0.19 -0.63 -0.63 -1.69
Ostali promet kt -0.02 -0.02 -0.02 -0.03 -0.03 0.02 -0.02 -0.02 -0.1
Kmetijstvo kt 0.05 0.07 -0.08 -0.3 -0.31 -0.38 -0.25 -0.25 -0.07
Odpadki kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2010 2011 2012 2013 2014 primerjava z letom 2000 (%) delež posameznih sektorjev glede na celoto (%)
Izpusti po sektorjih
Proizvodnja elektrike in toplote kt 0.26 0.32 0.32 0.29 0.25 -14.29 2.02
Raba goriv v industriji kt 0.91 0.82 0.72 0.79 0.93 17.41 7.53
Cestni promet kt 1.34 1.38 1.38 1.27 1.14 -10.19 9.26
Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju kt 10.27 10.03 9.86 10.13 8.45 -16.6 68.6
Ubežni izpusti kt 0.04 0.03 0.03 0.03 0.02 -17.45 0.17
Industrijski procesi in raba topil kt 0.33 0.33 0.39 0.35 0.35 -0.83 2.84
Ostali promet kt 0.32 0.3 0.3 0.28 0.29 3.51 2.37
Kmetijstvo kt 0.85 0.75 0.8 0.9 0.89 -1.4 7.2
Odpadki kt 0 0 0 0 0 -0.87 0
Sprememba izpustov glede na l. 2000
Proizvodnja elektrike in toplote kt -0.05 0.01 0.02 -0.01 -0.05
Raba goriv v industriji kt 0.24 0.15 0.05 0.12 0.25
Cestni promet kt 0.32 0.35 0.36 0.24 0.12
Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju kt 2.81 2.56 2.39 2.66 0.98
Ubežni izpusti kt -0 -0.01 -0.01 -0.01 -0.02
Industrijski procesi in raba topil kt -1.68 -1.69 -1.63 -1.66 -1.67
Ostali promet kt -0.12 -0.15 -0.14 -0.16 -0.15
Kmetijstvo kt -0.17 -0.27 -0.22 -0.12 -0.13
Odpadki kt 0 0 0 0 0
Slika ZR15-6: Izpusti PM10 in PM2,5, EU-28 države, 2014 [v kg/prebivalca]
Viri:

CLRTAP/EMEP, CEIP, 2016; Eurostat 2016

*Opomba: podatki za Grčijo niso na voljo.

Prikaži podatke
Latvija Estonija Romunija Slovenija Slovaška Litva Bolgarija Finska Poljska Hrvaška
PM10 kt 24 12.5 153.91 14.17 36.91 19.07 46.36 34.37 232.49 25.74
PM2.5 kt 17.74 7.78 115.92 12.32 30.38 17.37 28.47 24.15 134.91 19.23
PM10 - PM2.5 kt 6.27 4.72 37.99 1.85 6.54 1.7 17.9 10.22 97.58 6.51
prebivalci po državah število 2001468 1315819 19947311 2061085 5415949 2943472 7245677 5451270 38017856 4246809
PM10 kg/preb 11.99 9.5 7.72 6.87 6.82 6.48 6.4 6.3 6.12 6.06
PM2.5 kg/preb 8.86 5.91 5.81 5.98 5.61 5.9 3.93 4.43 3.55 4.53
PM10 - PM2.5 kg/preb 3.13 3.59 1.9 0.9 1.21 0.58 2.47 1.87 2.57 1.53
Danska Irska Portugalska Luksemburg Madžarska Francija Avstrija EU-28 Švedska Belgija
PM10 kt 30.97 24.38 54.67 2.65 44.81 275.98 31.39 1858.32 34.23 37.55
PM2.5 kt 18.35 14.6 44.41 1.99 25.87 168.77 16.61 1210.5 20.54 27.99
PM10 - PM2.5 kt 12.62 9.78 10.27 0.66 18.94 107.21 14.78 647.82 13.69 9.56
prebivalci po državah število 5627235 4605501 10427301 549680 9877365 65889148 8506889 506944075 9644864 11203992
PM10 kg/preb 5.5 5.29 5.24 4.82 4.54 4.19 3.69 3.67 3.55 3.35
PM2.5 kg/preb 3.26 3.17 4.26 3.61 2.62 2.56 1.95 2.39 2.13 2.5
PM10 - PM2.5 kg/preb 2.24 2.12 0.98 1.21 1.92 1.63 1.74 1.28 1.42 0.85
Češka Malta Italija Nemčija Španija Združeno kraljestvo Ciper Nizozemska
PM10 kt 35.18 1.34 176.99 221.07 122.18 148.43 1.89 26.39
PM2.5 kt 22.87 0.82 152.09 104.42 68.12 105.09 0.99 12.66
PM10 - PM2.5 kt 12.31 0.52 24.91 116.65 54.06 43.35 0.91 13.73
prebivalci po državah število 10512419 425384 60782668 80767463 46512199 64351155 858000 16829289
PM10 kg/preb 3.35 3.14 2.91 2.74 2.63 2.31 2.21 1.57
PM2.5 kg/preb 2.18 1.92 2.5 1.29 1.46 1.63 1.15 0.75
PM10 - PM2.5 kg/preb 1.17 1.22 0.41 1.44 1.16 0.67 1.05 0.82

Cilji

Količinski cilji za izpuste primarnih delcev PM10 v zakonodaji niso definirani. Revizija Protokola o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) pa predpisuje zmanjšanje izpustov primarnih delcev PM2.5 za 25 % do leta 2020 glede na vrednosti izpustov v letu 2005.

V Sloveniji so izpusti vseh delcev (TSP) leta 2014 znašali 14,5 kt, kar je 22 % manj kot leta 2000. Izpusti primarnih delcev, manjših od 10 µm (PM10), so se v obdobju 2000-2014 zmanjšali za 15 %. Leta 2014 so znašali 14,2 kt in predstavljali kar 98 % izpustov skupnih delcev. Izpusti primarnih delcev, manjših od 2.5 µm (PM2.5), so se v enakem obdobju zmanjšali za 5 %. Izpusti delcev PM2.5 so v izpustih skupnih delcev predstavljali 85 %. V letu 2014 so ti dosegli vrednost 12,3 kt. Delci manjši od 2.5 µm predstavljajo kar 87 % izpustov delcev manjših od 10 µm. Izpusti delcev med 2,5 µm in 10 µm so se v obdobju 2000-2014 zmanjšali za 50 %. V letu 2014 so bile vrednosti izpustov PM2.5 za 7 % nižje od vrednosti izpustov v letu 2005.

Izpusti delcev (TSP, PM10, PM2.5) se v obdobju 2000-2014 najbolj zmanjšali v industrijskih procesih in rabi topil, pri ubežnih izpustih, pri proizvodnji elektrike in toplote, kmetijstvu in necestnem prometu. V enakem obdobju so se izpusti delcev najbolj povečali v cestnem prometu in  rabi goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju. Na povečanje izpustov delcev iz gospodinjstev je vplivala tudi ugodnejša cena lesa v primerjavi z drugimi energenti za  ogrevanje.

Glavni vir delcev (TSP, PM10 in PM2,5) je raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, sledi cestni promet in kmetijstvo. Največji delež so v letu 2014 k izpustom delcev PM2.5 prispevala mala kurišča, skoraj 69 %, predvsem zaradi uporabe lesa v neučinkovitih, starih kotlih na trdna goriva ali v drugih napravah z neoptimalnim zgorevanjem lesne biomase. Delež tega vira z manjšanjem delcev narašča, kar pomeni, da med izpusti iz zgorevanja lesne biomase prevladujejo delci PM2.5.

Slovenija se je z vrednostjo 6,9 kg primarnih delcev PM10 na prebivalca v letu 2014 uvrščala na 4. mesto med državami EU-28. Največji izpusti na prebivalca so bili leta 2013 zabeleženi v Latviji (12 kg/prebivalca), najmanjši pa na Nizozemskem (1,6 kg/prebivalca).

Za zmanjšanje izpustov PM10 v Sloveniji so po Operativnem programu varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10 predvideni naslednji ukrepi: • zmanjševanja izpustov iz kurilnih naprav na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; • zmanjševanja izpustov iz cestnega prometa na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; • zmanjševanja izpustov iz industrijskih virov; • zmanjševanje izpustov, ki nastajajo pri gradbenih delih.

Ukrepi za zmanjšanje izpustov primarnih in sekundarnih delcev PM10 v zunanjem zraku so izboljšanja energetske učinkovitosti in procesov zgorevanja, zamenjave trdih fosilnih goriv z zemeljskim plinom in obnovljivimi viri energije, uvajanje strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, dosledno izvajanje okoljske zakonodaje.

Primarni trdni delci PM10 so trdni delci s premerom 10 μm ali manj, ki so neposredno izpuščeni v zrak (PM10). Med sekundarne trdne delce PM10 oziroma predhodnike trdnih delcev PM10 pa uvrščamo NOx, SOx in NH3, ki se kot posledica fizikalno-kemičnih reakcij preoblikujejo v trdne delce s premerom 10 μm ali manj.

Vdihavanje delcev lahko povzroči pogostejše in težje bolezni dihal, bolezni srca in ožilja, kar povečuje možnost prezgodnje smrti. V zadnjem obdobju se večina raziskav usmerja v proučevanje vpliva drobnih delcev na zdravje ljudi. Tem manjši so delci, bolj nevarni so za zdravje ljudi, saj prodrejo globlje v dihalne poti. Delci večji od 10 μm se ustavijo v zgornjih dihalnih poteh (nos, obnosne votline), manjši od 10 μm pa potujejo v spodnje dihalne poti. Delci manjši od 2,5 μm prodrejo globoko v pljuča.

Metodologija

Podatki o izpustih za Slovenijo:

Cilji so povzeti po:

Revidiranem Protokolu o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) – samo za PM2.5.

Izvorna baza podatkov: Državna evidenca izpustov onesnaževal zraka, Centralno odložišče poročil (CDR) Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje

Datum zajema podatkov za kazalec: 25. maj 2016 Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Izpusti so večinoma izračunani iz podatkov o rabi goriv, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti, količini odloženih odpadkov, podatkov o vrsti in številu vozil, prevoženih kilometrih… ter ustreznih emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske okoljske agencije (EEA).

Podatki so predstavljeni za obdobje 2000-2014. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo februarja tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) in Evropska komisija z letnimi revizijami poročil.

Metodologija obdelave podatkov:

Izpusti delcev so izraženi v kilotonah (kt) delcev TSP, PM10, PM2.5. Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100 Informacije o kakovosti: - Prednosti in slabosti kazalca: Podatki o izpustih delcev so preračunani v skladu z enotno, mednarodno potrjeno in priporočeno EMEP/EEA metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja in Evropska komisija z revizijami poročil.   - Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi. Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo. - Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): Relevantnost: 1 Točnost: 2 Časovna primerljivost: 1 Prostorska primerljivost: 1

Podatki o prebivalcih za Slovenijo ter o izpustih in prebivalcih za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir:

Izpusti: EMEP database, CEIP, 2016

Prebivalci: Eurostat database, 2016. Skrbnik podatkov: CEIP – Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, program EMEP, Eurostat Datum zajema podatkov za kazalec: 15.junij 2016 Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Podatki o izpustih so predstavljeni za leto 2014. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih za EU-28 so predvidoma na voljo julija tekočega poročevalskega leta in za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Število prebivalcev držav Evropske unije na grafu ZR15-6 je povzeto iz baze podatkov Eurostat (Population – Demography – National data – Population (demo_pop) - Population on 1 January by age and sex (demo_pjan)). Podatki o številu prebivalcev se osvežujejo vsakih 10 let in temeljijo na popisu prebivalstva. Metodologija obdelave podatkov:

Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunani na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti ipd.) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po metodologiji EMEP/EEA (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook). Metodologija se je začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task Force on Emission Inventories and Projections), ki deluje pod okriljem Evropske okoljske agencije. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) z letnimi revizijami poročil.

Geografska pokritost:

Kazalec zajema države EU-28, kamor spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. Informacije o kakovosti: - Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o izpustih delcev v zrak, ki jih države EU-28 poročajo Sekretariatu Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (LRTAP). - Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi. Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo. - Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): Relevantnost: 1 Točnost: 2 Časovna primerljivost: 1 Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura:

Datum zadnje osvežitve
16.10.2015
Avtor(ji)

Martina Logar, Agencija RS za okolje