KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

V Sloveniji je turizem beležil konstantno rast od leta 1992 dalje, število prenočitev se je v 30- ih letih povečalo za trikrat. Posebej visoko rast smo beležili v zadnjih petih letih pred pandemijo, Slovenija pa se je uveljavila kot atraktivna zelena destinacija. V letu 2021 in 2022 so se povečali prihodi in nočitve domačih gostov, izrazito pa je, zaradi pandemije, upadel delež tujih gostov. Sicer so v Sloveniji v letu 2020 upadla potovanja gospodinjstev vseh velikostnih kategorij, še najbolj pri enočlanskih. V istem letu smo največ sredstev potrošili za ogled naravnih in kulturnih znamenitosti (117 EUR/povprečen izdatek na turista na prenočitev), sledijo športne aktivnosti ter skrb za zdravje za katere smo potrošili okoli 50 Eur/povprečen izdatek na turista na prenočitev.


Kazalec prikazuje trend prihodov in nočitev domačin in tujih turistov, zasebna potovanja domačih turistov glede na dohodek in velikost gospodinjstev in razloge za potovanja. Kazalec predstavlja tudi zmožnosti enotedenskega dopustovanja Evropejcev.

Turistična potovanja so vsi odhodi od doma z najmanj eno prenočitvijo in z največ 365 zaporednimi prenočitvami. Vsako potovanje zajema pot in bivanje. Lahko ima več postankov, a glavni cilj je samo eden. Tudi glavni razlog je lahko samo eden, in to je tisti, brez katerega tega potovanja ne bi bilo. Glede na glavni razlog, ki je spodbudil odločitev za potovanje, delimo turistična potovanja na poslovna potovanja in zasebna potovanja. Zasebna potovanja so tista, katerih glavni razlogi za odhod na potovanje so:  preživljanje prostega časa (počitnice, dopust, potovanje);  obisk sorodnikov in prijateljev (pogrebi, poroke in drugi tovrstni razlogi) in drugi razlogi.


Grafi

Slika PG11-1: Prihodi in nočitve domačih in tujih turistov
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije (11. 10. 2022)

Prikaži podatke
Prihodi turistov - skupaj [število] Prihodi turistov - domači [število] Prihodi turistov - tuji [število] Nočitve turistov - skupaj [število] Nočitve turistov - domači [število] Nočitve turistov - tuji [število]
2010 3299537 1250556 2048981 9883920 4352702 5531218
2013 3746106 1244424 2501682 10708408 4036607 6671802
2015 4373878 1351860 3022018 11653764 4172107 7481657
2017 5503284 1512602 3990682 14208545 4523216 9685329
2018 5933266 1508128 4425139 15694705 4518695 11176010
2019 6229573 1527695 4071878 15778331 4404565 11370766
2020 3065085 1848971 1216114 9204374 5850018 3354356
2021 4003682 2171236 1832446 11251158 6456686 4794472
Slika PG11-2: Zasebna potovanja glede na dohodek gospodinjstva
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije (11. 10. 2022)

Prikaži podatke
1. kvartil [%] 2. kvartil [%] 3. kvartil [%] 4. kvartil [%]
2012 47 62 68 83
2013 44 54 69 81
2014 47 63 70 80
2015 55 56 67 79
2016 51 62 75 89
2017 51 59 74 87
2018 55 63 80 88
2019 50 60 77 86
2020 44 52 63 76
Slika PG11-3: Razlog za potovanje in potrošena sredstva
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije (11. 10. 2022)

Prikaži podatke
Sprostitev, počitek, zabava [EUR] Rekreativne dejavnosti [EUR] Ogled naravnih in kulturnih znamenitosti [EUR] Obisk kulturnih, zabavnih, športnih prireditev [EUR] Skrb za zdravje, bivanje v zdravilišču [EUR] Obisk sorodnikov ali prijateljev [EUR]
2012 40,27 53,58 97,17 134,81 52,40 30,32
2013 39,74 56,83 91,84 85,13 49,86 27,28
2014 41,61 62,93 108,48 83,95 50,08 27,36
2015 40,95 53,88 104,01 107,61 48,96 26,36
2016 41,48 55,15 96,05 92,77 40,32 25,66
2017 42,76 53,10 88,10 103,44 68,04 26,52
2018 45,25 67,14 98,58 111,57 57,60 32,27
2019 49,92 48,40 94,68 112,19 60,92 26,86
2020 42,81 55,96 117,11 53,14 20,19
Slika PG11-4: Potovanja glede na velikost gospodinjstev
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije (11. 10. 2022)

Prikaži podatke
1- člansko [%] 2- člansko [%] 3- ali 4- člansko [%] 5- ali veččlansko [%]
2012 44 54 73 70
2013 41 53 71 69
2014 41 53 75 68
2015 36 57 73 70
2016 48 60 76 74
2017 47 58 75 73
2018 50 63 78 79
2019 45 58 77 79
2020 33 52 65 69
Slika PG11-5: Finančni razlog za ne odhod na potovanje glede na velikost gospodinjstva
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije (11. 10. 2022)

Prikaži podatke
1- člansko [%] 2- člansko [%] 3- ali 4- člansko [%] 5- ali veččlansko [%]
2012 41 49 54 46
2013 48 53 59 58
2014 46 53 58 48
2015 49 59 53 48
2016 45 46 52 41
2017 43 42 41 45
2018 44 40 40 32
2019 29 34 27 32
2020 19 15 13
Slika PG11-6: Ne more si privoščiti plačila enotedenskih letnih počitnic zunaj doma
Viri:

14,8 (14,7)

Prikaži podatke
Belgija [%] Bolgarija [%] Češka [%] Danska [%] Nemčija [%] Estonija [%] Irska [%] Grčija [%] Španija [%] Francija [%] Hrvaška [%] Italija [%] Ciper [%] Latvija [%] Litva [%] Luksemburg [%] Madžarska [%] Malta [%] Nizozemska [%] Avstrija [%] Poljska [%] Portugalska [%] Romunija [%] Slovenija [%] Slovaška [%] Finska [%] Švedska [%]
2009 26,30 59,80 39,60 11,40 24,40 48,30 38,80 46,30 42 30,90 0 41,20 44,70 60,10 37,30 14,30 65,90 64,20 13,20 24,10 61,20 63,30 75,60 30,40 53,50 14,80 12,60
2010 26,90 62,40 39,50 11,80 23,70 50,60 41,70 46,30 42,60 28,70 67,30 40,50 47,80 62,70 63,10 13,60 64,90 60,80 15,80 22,30 59,90 64,60 77,40 31,40 55,70 14,70 11
2013 27,30 66,30 39,50 16,70 22,40 47,80 50,70 49 48 27,70 70,50 51 56,80 52,10 46,50 15,90 67,20 55,90 18,90 21,10 60,60 59,80 72,20 30,90 48,80 14,90 12,10
2014 26,60 49,90 37,30 16,60 21 34,70 47,90 50 46,40 24,90 70,10 49,50 58,90 44,90 43,20 13,40 59,60 52 18,40 19 52,60 55,60 69,50 31,50 48,80 13,60 9,90
2017 25,30 52,60 25 13,80 15,30 27,90 35,50 50,90 34,30 23,10 58,20 43 52,30 37,30 41,80 10,90 48,20 33,90 15,20 14,20 38,40 44,30 65 23,10 42,30 15,40 8,80
2018 23,40 30,50 20,70 12,20 13,60 26,90 29,50 51 34,20 22,60 51,30 44,40 51 32,80 40,70 10,60 43 30,60 14,40 12,40 34,60 41,30 58,90 21,80 39,90 13,30 9,70
2019 22,30 35,50 19,70 10,80 12,80 24,60 30,40 49,20 33,50 22,20 48,60 41,90 45,20 27,70 38,90 10,10 41,50 30,80 14,60 12,90 33,20 40 54,10 19,40 37,30 11,80 10,20
2020 21,50 39,30 18,70 12,30 22,40 23,10 28,20 53,10 34,50 22,30 49,40 35,70 42,60 28,60 35,50 11,40 38,80 32,90 13,20 12,80 29,40 38,10 56,10 18,40 34,80 12,60 9,70
2021 20,30 41,10 18,30 12,70 19,60 19,30 25,40 48,60 32,70 21,20 42,10 37,50 37,10 32,40 33,50 11,60 40,60 33,10 12,80 12,30 26,50 36,70 60 16,50 10,10 8,30

Cilji

Ohranitev zelene, trajnostne in butične vizije slovenskega turizma za visoko kakovostna doživetja in hkrati prilagoditev prioritet razvoja v pospešitev vlaganj s ciljem dviga dodane vrednosti v turizmu in kulturi.


Turizem ima poleg številnih pozitivnih koristi tudi negativne učinke. Turistična dejavnost prinese nekatere ekonomske in tudi družbene (zaposlovanje) koristi, medtem ko je po drugi strani turizem lahko močno obremenjujoč za okolje. Negativni učinki turizma so opazni predvsem pri množičnem turizmu ali na viških sezon. Zaradi velikega števila turistov se močno poveča poraba energije, vode in količine odpadkov, več je hrupa, povečan je promet, vplivi so na biotsko raznovrstnost oz. naravno okolje. Naravno okolje pa je po drugi strani pomemben gradnik turističnega gospodarstva.

Prihodi in nočitve domačih in tujih turistov

Po ugotovitvah STO so v letu 2019 tuji turisti ustvarili kar 75 % vseh turističnih prihodov in 72 % prenočitev. Nato smo v letu 2020 v Sloveniji zabeležili za 51 % manj prihodov in za več kot 42 % manj prenočitev. Število tujih turistov se je zmanjšalo za kar 74 %, njihove prenočitve pa za 71 %. S 74 % upadom tujih turističnih prihodov glede na leto 2019 se je Slovenija uvrstila med bolj prizadete evropske države. Velik upad števila tujih gostov je delno ublažila rast domačih turistov, ki so v letu 2020 ustvarili za 21 % več turističnih prihodov in za 33 % več turističnih prenočitev kot v letu 2019. Temu ustrezno se je bistveno povečal delež domačih gostov v strukturi vseh gostov: domači gostje so v letu 2020 ustvarili kar 60 % vseh prihodov in 64 % vseh turističnih prenočitev, medtem ko je v letu 2019 delež njihovih prenočitev znašal 28 %. Slovenija se z vidika rasti domačega turizma uvršča med najuspešnejše Evropske države. Leto 2021 je bilo že ugodnejše. Zabeleženih je bilo 22,4 % več prenočitev kot v istem obdobju leta 2020 (28,7 % manj kot leta 2019). V letu 2021 je bila v primerjavi z letom 2020 zaznana 43 % rast tujih prenočitev, v primerjavi z letom 2019 pa še vedno beležimo kar 57,8 % upad tujih prenočitev. Manjše število tujih prenočitev so tudi v letu 2021 ublažili turisti z domačega trga, ki so v primerjavi z istim obdobjem leta 2019 ustvarili za kar 46,6 % več turističnih prenočitev (STO, 2022). Povečana rast domačih turistov je gotovo botrovala uvedba turističnih bonov v času pandemije. Kot najpomembnejši motiv za obisk Slovenije tuji turisti navajajo naravne lepote (STO 2019).

Zasebna potovanja glede na dohodek gospodinjstva

Podatki so nazorni; nižji ko je dohodek v gospodinjstvu, manj je zasebnih potovanj. Videti je še, da so se v opazovanem obdobju med leti 2012 in 2018 potovanja v vseh štirih skupinah gospodinjstev, razvrščeni po kvartilih, povečala. Vidimo tudi, da so potovanja gospodinjstev glede na uvrstitev v štiri kvartile po letih nihala skoraj enako. Izrazitejšo razliko je opaziti le pri prvem kvartalu, ko je v letu 2015 zabeleženo najvišjo udeležbo na potovanjih, medtem ko je v drugih treh skupinah v tem obdobju viden rahel padec. Zanimivo je, da je viden rahel padec zasebnih potovanj že v letu 2019, seveda izrazitejši (zaradi pandemije) pa nato v letu 2020.

Razlog za potovanje in potrošena sredstva

Podatki kažejo, da  se je v opazovanem obdobju 2012 – 2018 porabilo najmanj denarja predvsem za sprostitev in počitek ter obisk sorodnikov in prijateljev. Nekoliko več so Slovenci zapravili  za rekreativne dejavnosti in skrb za zdravje oziroma bivanje v zdravilišču. Skoraj enkrat več denarja pa so namenili  za ogled naravnih in kulturnih znamenitosti ter ogled kulturnih, zabavnih, športnih prireditev; izdatki za to skupino se v glavnem opravijo v tujini. Izdatki za sprostitev, počitek, zabavo kot glavni razlog za potovanje so ne samo najnižji, ampak so v vseh opazovanih letih tudi relativno konstantni. V letu 2019 opazimo podoben trend porabe sredstev, nekoliko izstopa precej manjša poraba za rekreativne dejavnosti, medtem ko se je slednja v letu 2020 spet precej poveča. Sicer je v letu 2020 opaziti siceršnjo nižjo porabo pri vseh drugih razlogih, razen za ogled naravnih in kulturnih znamenitosti, kjer se je poraba denarja občutno povečala.

Potovanja glede na velikost gospodinjstev

Podatki kažejo, da so se zasebna potovanja v obdobju 2012 – 2018 rahlo zviševala (z nekaterimi manjšimi vmesnimi nihanji) pri vseh tipih gospodinjstev glede na število članov. Prvi manjši zasuk zasledimo leta 2019, ko beležimo nekoliko manj potovanj 1- in 2- članskih gospodinjstev.  Leto 2020 prinese še več sprememb, potovanja glede na velikost gospodinjstev so povsod manjša, še najbolj izrazito se znižajo pri 1-članskih gospodinjstvih.

Finančni razlog za ne odhod na potovanje glede na velikost gospodinjstva

Finančni razlogi za ne odhod na potovanje so bili najvišji v obdobju med leti 2012 in 2015, nato so se začeli nižati; torej je imelo več gospodinjstev možnosti iti na dopust ne glede na število članov. Leto 2020 ima zaradi pandemije seveda drugačne razloge, zakaj gospodinjstva niso dopustovala, zato so v tem letu ti razlogi tudi najnižji.

Dopustovanja Evropejcev

Po podatkih Eurostat si leta 2020 skoraj 29 % prebivalcev držav članic EU, starih 16 let ali več, ni moglo privoščiti plačila letnega enotedenskega dopusta stran od doma. Ta delež se postopoma zmanjšuje od leta 2010, ko si 39 % Evropejcev ni moglo privoščiti enotedenskega dopusta. Po letu 2013 se je delež ljudi, ki si vsako leto niso mogli privoščiti enotedenskih počitnic stran od doma, zmanjšal v vseh državah članicah; z izjemo Italije in Grčije.

V letu 2021 je med državami članicami Romunija zabeležila najvišji delež posameznikov v tem položaju - 60 %.  Na drugem mestu so prebivalci Grčije, kjer si jih 49 % ni moglo privoščiti enotedenski dopust; sledijo Hrvaška (42 %), Bolgarija (41 %) in Madžarska (41 %). Nasprotno pa si na spodnjem koncu lestvice le 8 % ljudi na Švedskem ni moglo privoščiti enotedenskih letnih počitnic, sledijo Finska (10 %), Avstrija in Luksemburg (obe po 12 %) ter Danska ter Nizozemska (13 %).

Politika

Turizem je panoga, ki je pred krizo, povzročeno s pandemijo Covid-19, prispevala 10,4 % globalnemu BDP, po zadnjih podatkih pa trenutno h globalnemu BDP prispeva 5,5 %. V letih pred pandemijo je dejavnost presegala povprečno rast gospodarstva. Na svetovni ravni je namreč sektor v letu 2019 že deveto leto zapored s 3,5 % letno stopnjo rasti presegal stopnjo rasti svetovnega BDP, ki je bila 2,5 %. Neposredno je turizem pred krizo zagotavljal vsako deseto delovno mesto, kar je globalno predstavljalo 330 milijonov delovnih mest. Hkrati je turizem v zadnjih petih letih pred pandemijo ustvaril vsako četrto novo zaposlitev. Po podatkih statistične in tržne platforme Statista, je bilo v letu 2020 v turizmu izgubljenih več kot 100 milijonov delovnih mest, od tega 13 milijonov v Evropi (STO, 2022).

Ocenjeno je, da turistično gospodarstvo ustvari 35 milijonov ton odpadkov letno. Ocenjeno je tudi, da se povprečno v enem nastanitvenem obratu dnevno porabi 300 litrov vode na gosta. V prihodnosti se ta statistika ne bo zmanjšala, saj je trend potovanj turistov naraščajoč, zato so podatki in z njimi povezani vplivi na okolje še bolj zaskrbljujoči.

V kratkem zapisu na spletni strani Evropskega parlamenta: Trajnostni turizem: okoljska razsežnost razberemo, da je turizem tretji največji gospodarski sektor v Evropski uniji (EU). Po ocenah naj bi bilo v turizmu zaposlenih 17 milijonov ljudi, skupni prispevek turizma h gospodarstvu pa je blizu 10% bruto domačega proizvoda EU. Turizem ima poseben, dvosmeren odnos do okolja. Kakovost okolja je po eni strani ključnega pomena za uspeh turizma, saj je to pogosto tisto, kar ljudi pritegne k obisku kraja in jih prepriča, da se vrnejo nazaj. Po drugi strani lahko turizem postane razlog za pritiske in vplive na okolje. Možni škodljivi učinki razvoja turizma se nanašajo na tri glavna področja: obremenitev naravnih virov; onesnaževanje; in fizične vplive, ki običajno vključujejo degradacijo ekosistemov. Podnebne spremembe in turizem sta tesno povezana. Medtem ko turistični sektor prispeva k emisijam toplogrednih plinov, ki večinoma izvira iz prevoza turistov, se hkrati sooča tudi z velikimi vplivi globalnega segrevanja.

Vizija turistične destinacije Slovenije, ki jo vidi in vodi Slovenska turistična organizacija (STO), osrednja nacionalna agencija za promocijo turizma, je Slovenija kot  zelena butična globalna destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, mir in osebne koristi. V jedru vseh aktivnosti STO je torej trajnostna zaveza, na kateri temelji pozicioniranje Slovenije kot zelene, aktivne in zdrave destinacije za petzvezdična doživetja. Po STO je Slovenija danes primer dobre prakse na področju razvoja in implementacije trajnostnega turizma na globalni ravni. Poseben pomen in vlogo pri tem ima osrednje nacionalno certifikacijsko orodje Zelena shema slovenskega turizma. Uspešnost dela STO v smeri trajnostnega turizma je prepoznana s številnimi in uglednimi mednarodnimi priznanji.


Metodologija

Cilji povzeti po:

Program dela Slovenske turistične organizacije (STO) za leti 2022 in 2023, marec 2022. Javna agencija Republike Slovenije za trženje in promocijo turizma.

https://www.slovenia.info/uploads/Program%20dela/Program_dela_STO_2022_2023.pdf

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Statistični urad Republike Slovenije (SURS), SiStat podatkovni portal, https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/8262

https://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/8291

Kvartilni razmik je mera razpršenosti podatkov. Definirana je s pomočjo prvega in tretjega kvartila.

Vse osebe iz raziskovanja Življenjski pogoji (SILC) se razvršča glede na ekvivalentni dohodek ali dohodek na člana gospodinjstva od najnižjega do najvišjega. V kvintilne razrede se jih razvrsti tako, da je v vsakem razredu 20 % vseh oseb. V prvem kvintilnem razredu je 20 % oseb iz gospodinjstev z najnižjim dohodkom, v petem kvintilnem razredu pa 20 % oseb iz gospodinjstev z najvišjim dohodkom. https://pxweb.stat.si/SiStat/sl/Podrocja/Index/155/turizem

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: nekateri podatki so predstavljeni v deležih, drugi v vrednosti EUR ali številu.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Prihodi in nočitve domačih in tujih turistov

število

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2164524S.px/table/tabl…

2010 - 2021

Druga polovica leta

Letno

11. 10. 2022

Da

Zasebna potovanja glede na dohodek gospodinjstva

%

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2169806S.px/table/tableViewLayout2/

2012 - 2020

Druga polovica leta

Letno

11. 10. 2022

 

Razlog za potovanje in potrošena sredstva

EUR

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2170211S.px/table/tableViewLayout2/

2012 - 2020

Druga polovica leta

Letno

11. 10. 2022

 

Potovanja glede na velikost gospodinjstev

%

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2169805S.px/table/tableViewLayout2/

2012 - 2020

Druga polovica leta

Letno

11. 10. 2022

 

Finančni razlog za ne odhod na potovanje glede na velikost gospodinjstva

%

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2170005S.px/table/tableViewLayout2/

2012 - 2020

Druga polovica leta

Letno

11. 10. 2022

 

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah):

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni 

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: Eurostat, the Statistical office of the European Union

https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/ilc_esms.htm

Zbiranje podatkov EU-SILC urejajo okvirna uredba Sveta in Parlamenta ter izvedbene uredbe Komisije. Podatke je mogoče zbrati iz registrov ali iz intervjujev. Za intervju je na voljo pet različnih načinov za zbiranje podatkov: papirno podprt osebni intervju (PAPI), računalniško podprt osebni intervju (CAPI), računalniško podprt telefonski intervju (CATI), računalniško podprt spletni intervju (CAWI), in samo izpolnjeni vprašalnik. Vsi zbrani podatki so zaupni. Eurostat prejema podatke od državnih statističnih inštitutov. Preko eDamisa dobavljajo šifrirane datoteke csv.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: podatki so v deležih.

https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/ilc_esms.htm

Podatkovni viri                                                                                                                                                                          

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Dopustovanja Evropejcev

%

https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-eurostat-news/-/ddn-20200720…

2010 - 2019

oktobra za preteklo leto

Letno

16. 10. 2022

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 2

1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah):

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni 

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

• Ključni dokumenti Slovenske turistične organizacije, https://www.slovenia.info/sl/poslovne-strani/o-sto/kljucni-dokumenti-sto

• Program dela STO, 2022 https://www.slovenia.info/uploads/Program%20dela/Program_dela_STO_2022_2023.pdf

• Počitnice kot so nekoč bile..., 2020, SURS, https://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/10993/sl-pocitnice.pdf

• Sustainable Tourism: the environmental dimension, 2017, Think Tank European Parliament, http://www.europarl.europa.eu/thinktank/en/document.html?reference=EPRS_BRI(2017)599327

• Prihodi in prenočitve turistov, podrobni podatki, 2021, SURS, https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/10269