KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

V Slovenijo iz leta v leto prihaja vse več tujih turistov, medtem ko so zasebna potovanja domačega prebivalstva v skoraj desetletnem opazovanem obdobju bolj ali manj konstantna. Podatki tudi kažejo, da sta dohodek in pa velikost gospodinjstev pomemben razlog za (ne)odhod na potovanje. V letu 2018 si več kot ena četrtina (28,3 %) Evropejcev ni mogla privoščiti letnega tedenskega dopusta izven doma, medtem ko je bilo takih Slovencev dobra petina (21,8 %).


Kazalec prikazuje trend prihodov in nočitev domačin in tujih turistov, zasebna potovanja domačih turistov glede na dohodek in velikost gospodinjstev in razloge za potovanja. Kazalec predstavlja tudi dopustovanje Evropejcev.

Turistična potovanja so vsi odhodi od doma z najmanj eno prenočitvijo in z največ 365 zaporednimi prenočitvami. Vsako potovanje zajema pot in bivanje. Lahko ima več postankov, a glavni cilj je samo eden. Tudi glavni razlog je lahko samo eden, in to je tisti, brez katerega tega potovanja ne bi bilo. Glede na glavni razlog, ki je spodbudil odločitev za potovanje, delimo turistična potovanja na poslovna potovanja in zasebna potovanja.

Zasebna potovanja so tista, katerih glavni razlogi za odhod na potovanje so: - preživljanje prostega časa (počitnice, dopust, potovanje); - obisk sorodnikov in prijateljev (pogrebi, poroke in drugi tovrstni razlogi) in; - drugi razlogi.


Grafi

Slika PG11-1: PG11-1 Prihodi in prenocitve turistov, letno
Prikaži podatke
Prihodi turistov - domaci [število] Prihodi turistov - tuji [število] Prenocitve turistov - domaci [število] Prenocitve turistov - tuji [število]
2010 1250556 2048981 4352702 5531218
2011 1299637 2236157 4363347 6049665
2012 1259036 2376651 4163266 6441086
2013 1244424 2501682 4036607 6671802
2014 1226492 2675071 3905727 6833040
2015 1351860 3022018 4172107 7481657
2016 1437198 3396873 4307898 8339978
2017 1512602 3990682 4523216 9685329
2018 1508128 4425139 4518695 11176010
Slika PG11-2: PG11-2 Zasebna potovanja glede na dohodek gospodinjstva
Prikaži podatke
1. kvintil [%] 2. kvintil [%] 3. kvintil [%] 4. kvintil [%]
2012 47 62 68 83
2013 44 54 69 81
2014 47 63 70 80
2015 55 56 67 79
2016 51 62 75 89
2017 51 59 74 87
2018 55 63 80 88
Slika PG11-3: PG11-3 Razlog za potovanje in potrošena sredstva
Prikaži podatke
...Sprostitev, počitek, zabava [EUR] ...Rekreativne dejavnosti [EUR] ...Ogled naravnih in kulturnih znamenitosti [EUR] ...Ogled kulturnih, zabavnih, športnih prireditev [EUR] ...Skrb za zdravje, bivanje v zdravilišču [EUR]
2012 40,27 53,58 97,17 134,81 52,40
2013 39,74 56,83 91,84 85,13 49,86
2014 41,61 62,93 108,48 83,95 50,08
2015 40,95 53,88 104,01 107,61 48,96
2016 41,48 55,15 96,05 92,77 40,32
2017 42,76 53,10 88,10 103,44 68,04
2018 45,25 67,14 98,58 111,57 57,60
Slika PG11-4: PG11-4 Potovanja glede na velikost gospodinjstev
Prikaži podatke
1- clansko [%] 2- clansko [%] 3- ali 4- clansko [%] 5- ali vecclansko [%]
2012 44 54 73 70
2013 41 53 71 69
2014 41 53 75 68
2015 36 57 73 70
2016 48 60 76 74
2017 47 58 75 73
2018 50 63 78 79
Slika PG11-5: PG11-5: Financni razlog za neodhod na potovanje glede na velikost gospodinjstva
Prikaži podatke
1- clansko 2- clansko 3- ali 4- clansko 5- ali vecclansko
2012 41 49 54 46
2013 48 53 59 58
2014 46 53 58 48
2015 49 59 53 48
2016 45 46 52 41
2017 43 42 41 45
2018 44 40 40 32
Slika PG11-6: PG11-6 Ne more si privosciti placila enotedenskih letnih pocitnic zunaj doma
Prikaži podatke
EU-28 [%] Belgija [%] Bolgarija [%] Ceška [%] Danska [%] Nemcija [%] Estonija [%] Irska [%] Grcija [%] Španija [%] Francija [%] Hrvaška [%] Italija [%] Ciper [%] Latvija [%] Litva [%] Luksemburg [%] Madžarska [%] Malta [%] Nizozemska [%] Avstrija [%] Poljska [%] Portugalska [%] Romunija [%] Slovenija [%] Slovaška [%] Finska [%] Švedska [%] Združeno kraljevstvo [%]
2009 0 26,30 59,80 39,60 11,40 24,40 48,30 38,80 46,30 42 30,90 0 41,20 44,70 60,10 37,30 14,30 65,90 64,20 13,20 24,10 61,20 63,30 75,60 30,40 53,50 14,80 12,60 26,10
2010 37,30 26,90 62,40 39,50 11,80 23,70 50,60 41,70 46,30 42,60 28,70 67,30 40,50 47,80 62,70 63,10 13,60 64,90 60,80 15,80 22,30 59,90 64,60 77,40 31,40 55,70 14,70 11 27,30
2011 38,10 27,80 73,30 41,80 10,50 22,80 48,30 48,50 51,20 40,90 27,70 68,90 46,40 47,60 63,40 49,50 14 66,30 53,50 17,30 22 60,50 57,20 76,20 31,70 49,70 14,80 12,90 29,80
2012 39,70 27,30 74 43,50 13,60 21,90 48,40 50,60 52,80 46,60 27,80 71,40 50,80 52,30 63,10 49,90 14,90 67,30 53,70 17 20,40 62 56,10 75,40 29,60 50,20 15,30 11,90 33,10
2013 39,50 27,30 66,30 39,50 16,70 22,40 47,80 50,70 49 48 27,70 70,50 51 56,80 52,10 46,50 15,90 67,20 55,90 18,90 21,10 60,60 59,80 72,20 30,90 48,80 14,90 12,10 33,30
2014 36,90 26,60 49,90 37,30 16,60 21 34,70 47,90 50 46,40 24,90 70,10 49,50 58,90 44,90 43,20 13,40 59,60 52 18,40 19 52,60 55,60 69,50 31,50 48,80 13,60 9,90 31,70
2015 34,40 26,40 60,40 32,40 16,30 19,70 31,90 42,10 53,70 41,50 24 65,80 47,30 53,50 41,10 44,20 13,10 55,30 44,40 16,70 17,50 44 51,30 67,60 28,20 46,60 13,30 9,20 28,90
2016 32,80 26,30 56,40 28,90 13,80 18,40 29,60 37,80 53,60 40,30 23,40 61,20 45,30 50,60 37,10 44,20 13,20 50,70 36,80 16,20 15,40 41,20 47,20 66,60 26,90 44,90 14,20 8,20 27,80
2017 30 25,30 52,60 25 13,80 15,30 27,90 35,50 50,90 34,30 23,10 58,20 43 52,30 37,30 41,80 10,90 48,20 33,90 15,20 14,20 38,40 44,30 65 23,10 42,30 15,40 8,80 23,70
2018 28,30 23,40 30,50 20,70 12,20 14,50 26,90 0 51 34,20 22,60 51,30 43,70 51 32,80 40,70 0 43 30,60 14,20 12,40 34,60 41,30 58,90 21,80 0 13,30 9,70 22,50

Cilji

Trajnostna zaveza STO: Pozicioniranje Slovenije kot zelene, aktivne in zdrave destinacije.


Turizem ima poleg številnih pozitivnih koristi tudi negativne učinke. Turistična dejavnost prinese nekatere ekonomske in tudi družbene (zaposlovanje) koristi, medtem ko je po drugi strani turizem lahko močno obremenjujoč za okolje. Negativni učinki turizma so opazni predvsem pri množičnem turizmu ali na viških sezon. Zaradi velikega števila turistov se močno poveča poraba energije, vode in količine odpadkov, več je hrupa, povečan je promet, vplivi so na biotsko raznovrstnost oz. naravno okolje.

Prihodi in nočitve domačih in tujih turistov

V letu 2018 je bilo 1,4 milijona prihodov domačih turistov in 4,4 milijona tujih turistov. Trend prihoda tujih turistov je v nenehnem porastu, kar kaže na pojav  množičnega turizma v Sloveniji. Znani so že podatki za julij 2019. Po podatkih SURS je Slovenijo v juliju 2019 obiskalo skoraj 892.000 turistov. Prenočitev v turističnih nastanitvenih obratih je bilo v tem mesecu okoli 2,5 milijona; 78 % teh so ustvarili tuji turisti. Tako prihodov kot tudi prenočitev domačih turistov je bilo v letošnjem juliju za 8 % manj kot v juliju 2018. Prihodov tujih turistov pa je bilo v letošnjem juliju 5 % več, njihovih prenočitev pa 3 % več kot v juliju 2018.

Zasebna potovanja glede na dohodek gospodinjstva

Podatki so nazorni; nižji ko je dohodek v gospodinjstvu, manj je zasebnih potovanj. Videti je še, da so se v opazovanem obdobju med leti 2012 in 2018 potovanja v vseh štirih skupinah gospodinjstev, razvrščeni po kvintilih, povečala, vendar najmanj v drugem kvintilnem razredu. Vidimo tudi, da so potovanja gospodinjstev glede na uvrstitev v štiri kvartale po letih nihala skoraj enako. Izrazitejšo razliko je opaziti le pri prvem kvartalu, ko je v letu 2015 zabeleženo najvišjo udeležbo na potovanjih, medtem ko je v drugih treh skupinah v tem obdobju viden rahel padec.

Razlog za potovanje in potrošena sredstva

Podatki kažejo, da sta se v opazovanem obdobju 2012 – 2018 »izoblikovali« dve skupini. V prvi skupini se porabi najmanj denarja predvsem za naslednje razloge: za sprostitev, počitek, zabava ter tudi rekreativne dejavnosti in skrb za zdravje, bivanje v zdravilišču. Druga skupina porabi skoraj enkrat več denarja in sicer za ogled naravnih in kulturnih znamenitosti ter ogled kulturnih, zabavnih, športnih prireditev; izdatki za to skupino se v glavnem opravijo v tujini. Izdatki za sprostitev, počitek, zabavo kot glavni razlog za potovanje so ne samo najnižji, ampak so v vseh opazovanih letih tudi relativno konstantni.

Potovanja glede na velikost gospodinjstev

Podatki kažejo, da so se zasebna potovanja v obdobju 2012 – 2018 rahlo zvišala pri 1- in 2- članskih gospodinjstvih, medtem ko je pri gospodinjstvih s 5 in več člani opaziti rahel upad zasebnih potovanj. Pri 3-4-članskih gospodinjstvih pa zasebna potovanja kažejo na rahlo nihanje po letih.

Finančni razlog za neodhod na potovanje glede na velikost gospodinjstva

Zanimiv podatek je, da so finančni razlogi za neodhod na potovanje veliko manj prisotni pri 1-članskem gospodinjstvu in v tistih s 5 in več člani. Kaže da imajo finance precej večji vpliv pri odločitvi za potovanje pri 2- in 3-4 članskih gospodinjstvih, pri čemer se je ta razlog za neodhod na pot v opazovanih šestih letih skoraj prepolovil pri 2-članskih gospodinjstvih.

Dopustovanja Evropejcev

Po podatkih, ki jih je julija 2019 objavil evropski statistični urad Eurostat, si leta 2018 kar 28,3 odstotka Evropejcev (več kot četrtina) starejših od 16 let ni moglo privoščiti tedenskega dopusta stran od doma. Tako je brez tedenskega oddiha zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ostalo 58,9 odstotka Romunov, 51,3 odstotka Hrvatov, 51 odstotkov Grkov in 51 odstotkov Ciprčanov. Slovenci so si lahko teden dni oddiha v drugem kraju privoščili nadpovprečno v primerjavi z drugimi prebivalci EU-ja, saj si teden dni dopustovanja ni zmoglo privoščiti, tako ugotavlja Eurostat, 21,8 odstotka Slovencev – nekaj več kot petina. Tovrstne težave so najmanj pestile prebivalce Švedske (9,7 odstotka), Luksemburga (10,9 odstotka), Danske (12,2 odstotka) in Avstrije (12,4 odstotka). Delež Evropejcev, starejših od 16 let, ki si lani niso mogli privoščiti dopusta, se je v zadnjih petih letih sicer precej zmanjšal, v povprečju iz 39,5 na 28,3 odstotka. Največji padec so leta 2018 glede na leto 2013 ugotovili v Bolgariji (za 35,8 odstotne točke na 30,5 odstotka) in na Poljskem (za 26 odstotnih točk na 34,6 odstotka). Edina država v EU, kjer se je ta delež povečal, je bila Grčija (za dve odstotni točki na 51 odstotkov).

Skupni prispevek turizma v bruto domačem proizvodu se povečuje.

Svetovni potovalni in turistični odbor (WTTC) vsako leto objavi poročilo o ekonomskem pomenu turizma v posameznih državah. V zadnjem poročilu za Slovenijo navaja, da se je v letu 2018 skupni prispevek turizma v bruto domačem proizvodu (BDP) povečal za 6 % glede na leto prej. Skupni prispevek tako predstavlja 12,3 % celotnega BDP. Glede na podatke WTTC je bilo v letu 2018 v turizmu12,8 % vseh zaposlitev, kar predstavlja 110.700 delovnih mest.

V kratkem zapisu na spletni strani Evropskega parlamenta: Trajnostni turizem: okoljska razsežnost razberemo, da je turizem tretji največji gospodarski sektor v Evropski uniji (EU). Po ocenah naj bi bilo v turizmu zaposlenih 17 milijonov ljudi, skupni prispevek turizma h gospodarstvu pa je blizu 10% bruto domačega proizvoda EU. Turizem ima poseben, dvosmeren odnos do okolja. Kakovost okolja je po eni strani ključnega pomena za uspeh turizma, saj je to pogosto tisto, kar ljudi pritegne k obisku kraja in jih prepriča, da se vrnejo nazaj. Po drugi strani lahko turizem postane razlog za pritiske in vplive na okolje. Možni škodljivi učinki razvoja turizma se nanašajo na tri glavna področja: obremenitev naravnih virov; onesnaževanje; in fizične vplive, ki običajno vključujejo degradacijo ekosistemov. Podnebne spremembe in turizem sta tesno povezana. Medtem ko turistični sektor prispeva k emisijam toplogrednih plinov, ki večinoma izvira iz prevoza turistov, se hkrati sooča tudi z velikimi vplivi globalnega segrevanja.

Vizija turistične destinacije Slovenije, ki jo vidi in vodi Slovenska turistična organizacija (STO), osrednja nacionalna agencija za promocijo turizma, je Slovenija kot  zelena butična globalna destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, mir in osebne koristi. V jedru vseh aktivnosti STO je torej trajnostna zaveza, na kateri temelji pozicioniranje Slovenije kot zelene, aktivne in zdrave destinacije za petzvezdična doživetja. Po STO je Slovenija danes primer dobre prakse na področju razvoja in implementacije trajnostnega turizma na globalni ravni. Poseben pomen in vlogo pri tem ima osrednje nacionalno certifikacijsko orodje Zelena shema slovenskega turizma. Uspešnost dela STO v smeri trajnostnega turizma je prepoznana s številnimi in uglednimi mednarodnimi priznanji.


Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Program dela STO 2018/2019, Javna agencija Republike Slovenije za trženje in promocijo turizma. Program dela Slovenske turistične organizacije (STO) za leto 2019 temelji na strateških razvojnih in trženjskih usmeritvah, ki jih predlaga Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021. https://www.slovenia.info/uploads/dokumenti/kljuni_dokumenti/program_dela_sto_2018-2019___splet.pdf

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Statistični urad RS, SiStat podatkovni portal, https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/20_Ekonomsko/20_Ekonomsko__21_gostinstvo_turizem__06_potovanja__10_21698_udelezenost_letno/?tablelist=true

Prihodi in prenočitve turistov so zbrani za obdobje med 2010 in 2018, za ostale štiri kazalce pa za obdobje 2012-2018.

SURS sicer objavlja tudi mesečne podatke o prihodih in prenočitvah turistov; zadnji objavljeni podatki v času priprave tega kazalca so za julij 2019, ki jih tudi predstavljamo v komentarju.

Metodološko opozorilo: V letu 2018 je SURS začel uporabljati nova podatkovna vira namesto dotedanjih tiskanih vprašalnikov o prihodih in prenočitvah turistov. Zato so podatke iz prejšnji let preračunali na mikro oz. makroravni, iz česar sledi, da so v podatkovni bazi SI-STAT (Ekonomsko področje – Turizem – Nastanitvena statistika) tako na voljo primerljivi mesečni in letni podatki o prihodih in prenočitvah turistov za obdobje 2010–2018. https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/10300

SURS, Metodološko pojasnilo: Turistična potovanja domačega prebivalstva, https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/8262

Gre za vzorčno raziskovanje. Opazovane enote so izbrane osebe, ki sestavljajo vzorec. SURS jih izbere iz Centralnega registra prebivalstva (CRP). Podatke pridobi z anketiranjem po telefonu; za ta namen imena in naslove vzorčnih oseb poveže s telefonskim imenikom. Vzorec je stratificiran sistematičen. Stratumi so opredeljeni s statistično regijo (12 regij) in s tipom naselja znotraj statističnih regij (6 tipov). V vsakem stratumu se vzorči neodvisno. Število oseb v posameznem stratumu je sorazmerno glede na delež oseb, starih 15 ali več let, ki živijo v območju posamezne statistične regije, in glede na tip naselja. Njihovo število se rahlo spreminja glede na stopnjo anketiranja v stratumu v prejšnjih letih. V prvem, drugem in tretjem četrtletju je v telefonskem vzorcu približno 3000 oseb, v četrtem četrtletju pa 6000.

Podatke o turističnih potovanjih domačega prebivalstva SURS pridobi v raziskovanju »Turistična potovanja domačega prebivalstva« (TU-ČAP). Izvaja se četrtletno, in sicer vsake tri mesece: januarja, aprila, julija in oktobra. Referenčno obdobje je četrtletje pred mesecem anketiranja.

SURS, Metodološko pojasnilo: Prihodi in prenočitve turistov, https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/7779

Podatke v raziskovanju »Prihodi in prenočitve turistov« (TU/M), ki ga izvaja Statistični urad Republike Slovenije, pridobivajo iz dveh virov: podatke o nastanitvenih zmogljivostih iz Registra nastanitvenih obratov (RNO), podatke o prihodih in prenočitvah turistov ter o zasedenosti nastanitvenih zmogljivosti pa prek sistema za elektronsko sporočanje podatkov eTurizem. Izvajalci nastanitvene dejavnosti oziroma gostitelji dnevno poročajo podatke o turistih (gostih) in njihovih prenočitvah, in sicer najpozneje 12 ur po prihodu turista. Podatke o obratovanju, prodanih nedeljivih enotah, številu dni, ko je bil nastanitveni obrat odprt, in podatke o številu ležišč sporočajo nastanitveni obrati mesečno za pretekli mesec (prav tako prek sistema za elektronsko sporočanje podatkov eTurizem).

 

Datum zajema podatkov
Informacije o kakovosti za ta kazalec

- Prednosti in slabosti kazalca:
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

- Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
- Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1

  • Relevantnost: 1

  • Točnost: 1

  • Časovna primerljivost: 1

  • Prostorska primerljivost: 1

Data processing methodology for country comparison

Eurostat, the Statistical office of the European Union

European Commission, Eurostat, Products Eurostat News, 28% of Europeans can't afford a 1 week annual holiday, 31/07/2019, https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-eurostat-news/-/EDN-20190731-1

Podatki so zbrani z EU SILC anketo. Prikazujejo obdobje od 2009 do 2018.

EU-SILC survey [ilc_mdes02] http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/setupDownloads.do

https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/ilc_esms.htm

Zbiranje podatkov EU-SILC od leta 2004 ureja okvirna uredba Sveta in Parlamenta ter predpisi Komisije o izvajanju. Kar zadeva leto 2003, je sedem držav prostovoljno poslalo podatke EU-SILC.

Informacije Eurostat zbira bodisi iz registrov bodisi z intervjuji. Za razgovor obstajajo štirje različni načini zbiranja podatkov: pismeni osebni intervju (PAPI), računalniško podprt intervju z osebo (CAPI), ki se najbolj uporablja, računalniški telefonski intervju, ki se večinoma uporablja v državah, kjer se podatki o dohodku pridobivajo iz registrov, samo izpolnjevanje vprašalnika. Vsi zbrani podatki so zaupni.

Eurostat podatke prejema samo od nacionalnih statističnih uradov. Preko eDamisa dobavljajo šifrirane datoteke csv. Prenosi potekajo v letu N + 1 (kjer je N = leto zbiranja podatkov) v primeru prečnih podatkov (cross-sectional data) in v drugi polovici leta N + 1 v primeru vzdolžnih podatkov (longitudinal data). Rok za presečne podatke je konec novembra leta N + 1, medtem ko je rok za vzdolžne podatke konec marca leta N + 2.

Information about the quality for country comperison

- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

- Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
- Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo. 
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1

  • Relevantnost: 1
  • Točnost: 1
  • Časovna primerljivost: 1
  • Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

• Slovenska turistična organizacija, https://www.slovenia.info/sl/poslovne-strani/vse-o-sto

• Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma

https://www.slovenia.info/uploads/dokumenti/kljuni_dokumenti/strategija_turizem_koncno_9.10.2017.pdf

https://www.slovenia.info/uploads/dokumenti/kljuni_dokumenti/program_dela_sto_2018-2019___splet.pdf

• Povsod je lepo ... – Turisti in turizem v številkah, http://www.stat.si/StatWeb/Catalogue/Index

• Sustainable Tourism: the environmental dimension, http://www.europarl.europa.eu/thinktank/en/document.html?reference=EPRS_BRI(2017)599327 

• Prihodi in prenočitve turistov, Slovenija, junij 2019, https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8281