Vrednost kmetijske proizvodnje v Sloveniji v obdobju 1995–2020 niha, kar je lahko posledica sprememb v cenah kmetijskih pridelkov, spremembe v fizičnem obsegu proizvodnje ali kombinacije obojega; v zadnjih letih je ključni dejavnik fizični obseg proizvodnje, ki precej niha zaradi spremenljivih naravnih (vremenskih) razmer. Vrednost kmetijske proizvodnje, preračunana na prebivalca Slovenije, prav tako niha v analiziranem obdobju, z nekoliko negativnim dolgoročnim trendom. V primerjavi z letom 1995 se je vrednost kmetijske proizvodnje na prebivalca v letu 2020 zmanjšala za 17 %. Slovenija spada v spodnjo tretjino držav članic EU–27 in v obdobju 2005–2020 dosega okoli 71 % evropskega povprečja.
Kazalec predstavlja vrednost kmetijske proizvodnje na prebivalca v Sloveniji v obdobju 1995–2020. Na splošno na višino vrednosti kmetijske proizvodnje vplivajo spremembe v cenah kmetijskih pridelkov, spremembe v fizičnem obsegu proizvodnje ali kombinacija obojega. Cene kmetijskih pridelkov se v Sloveniji oblikujejo pod močnim vplivom cen na trgih držav v regiji, fizični obseg proizvodnje (predvsem rastlinske) pa niha predvsem zaradi spremenljivih naravnih (vremenskih) razmer. Vrednost kazalca je predvsem v spremljanju in enostavni primerjavi medletnih sprememb v daljšem časovnem obdobju, ker je vrednost kmetijske proizvodnje prikazana v verižnih merah obsega, v stalnih cenah izbranega referenčnega leta. Prikazana je tudi primerjava z ostalimi državami članicami Evropske unije (EU) in Združenim kraljestvom za obdobje 2005–2020.
Eurostat, 2021; SURS, 2021; preračuni KIS
Vrednost proizvodnje po osnovnih cenah (stalne cene 2015=100, tekoči tečaj) [mio EUR] | Vrednost proizvodnje po osnovnih cenah (tekoče cene, tekoči tečaj) [mio EUR] | Število prebivalcev, 1. januar [1.000 oseb] | |
---|---|---|---|
1995 | 1412,14 | 968,89 | 1989,48 |
1996 | 1463,90 | 1008,84 | 1990,27 |
1997 | 1450,89 | 1028,72 | 1986,99 |
1998 | 1354,61 | 1004 | 1984,92 |
1999 | 1263,92 | 954,84 | 1978,33 |
2000 | 1304,33 | 977,55 | 1987,76 |
2001 | 1264,32 | 976,29 | 1990,09 |
2002 | 1330,73 | 1066,54 | 1994,03 |
2003 | 1168,96 | 956,95 | 1995,03 |
2004 | 1304,25 | 1078,78 | 1996,43 |
2005 | 1260,69 | 1057,30 | 1997,59 |
2006 | 1232,38 | 1056,18 | 2003,36 |
2007 | 1248,02 | 1114,50 | 2010,38 |
2008 | 1248,60 | 1165,20 | 2010,27 |
2009 | 1088,37 | 1050,20 | 2032,36 |
2010 | 1153,17 | 1101,60 | 2046,98 |
2011 | 1272,65 | 1227,90 | 2050,19 |
2012 | 1179,90 | 1144,10 | 2055,50 |
2013 | 1170,96 | 1153,60 | 2058,82 |
2014 | 1229,37 | 1217,20 | 2061,09 |
2015 | 1269,60 | 1269,60 | 2062,87 |
2016 | 1197,32 | 1206,90 | 2064,19 |
2017 | 1125,84 | 1153 | 2065,90 |
2018 | 1308,93 | 1370 | 2066,88 |
2019 | 1236,45 | 1325,20 | 2080,91 |
2020 | 1237,06 | 1353,32 | 2095,86 |
Eurostat, 2021; SURS, 2021; preračuni KIS
Slovenija [EUR/prebivalca] | |
---|---|
1995 | 709,80 |
1996 | 735,53 |
1997 | 730,20 |
1998 | 682,45 |
1999 | 638,88 |
2000 | 656,18 |
2001 | 635,31 |
2002 | 667,36 |
2003 | 585,93 |
2004 | 653,29 |
2005 | 631,10 |
2006 | 615,16 |
2007 | 620,79 |
2008 | 621,11 |
2009 | 535,52 |
2010 | 563,35 |
2011 | 620,75 |
2012 | 574,02 |
2013 | 568,75 |
2014 | 596,47 |
2015 | 615,45 |
2016 | 580,04 |
2017 | 544,96 |
2018 | 633,29 |
2019 | 594,19 |
2020 | 590,24 |
Eurostat, 2021
2005–2020 [EUR/prebivalca] | |
---|---|
Malta | 266,91 |
Slovaška | 385,50 |
Češka | 434,32 |
Latvija | 490,27 |
Bolgarija | 498,94 |
Estonija | 506,79 |
Švedska | 534,73 |
Slovenija | 567,31 |
Poljska | 573,34 |
Hrvaška | 598,19 |
Nemčija | 599,60 |
Luksemburg | 628,32 |
Portugalska | 632,81 |
Finska | 675,63 |
Belgija | 686,51 |
Romunija | 701,67 |
Avstrija | 708,27 |
Madžarska | 727,64 |
Litva | 738,87 |
EU–27 | 794,31 |
Italija | 801,09 |
Ciper | 804,69 |
Španija | 936,92 |
Grčija | 992,23 |
Francija | 1039,16 |
Irska | 1384,22 |
Nizozemska | 1477,89 |
Danska | 1746,58 |
Združeno kraljestvo | 365,50 |
V analiziranem obdobju 1995–2020 se je povečalo število prebivalcev v Sloveniji, in sicer jih je bilo v letu 2020 skoraj dva milijona sto tisoč oziroma 108 tisoč več kot leta 2000 (+5 %).
Vrednost kmetijske proizvodnje po osnovnih cenah je v Sloveniji v obdobju 1995–2020 v povprečju dosegala malo več kot 1,1 milijarde evrov (tekoče cene, tekoči tečaj), opazno je nihanje vrednosti, tako v nominalnih kot tudi realnih cenah. V letu 2020 se je vrednost kmetijske proizvodnje v primerjavi z letom 1995 realno zmanjšala za 12%.
Na splošno na nihanje vrednosti kmetijske proizvodnje vplivajo spremembe v cenah kmetijskih pridelkov, spremembe v fizičnem obsegu proizvodnje ali kombinacija obojega. Cene kmetijskih pridelkov se v Sloveniji oblikujejo pod močnim vplivom cen na trgih držav v regiji, zanje pa je tudi značilen dolgoročni trend padanja. Fizični obseg proizvodnje (predvsem rastlinske) pa niha predvsem zaradi spremenljivih naravnih (vremenskih) razmer, še posebej v zadnjih nekaj letih. Izstopajo manjše vrednosti kmetijske proizvodnje v letih 2003, 2013 in 2017, kar je večinoma posledica manjšega obsega kmetijske proizvodnje zaradi neugodnih vremenskih razmer, v letih 2009, 2010 in 2016 pa je manjša vrednost predvsem posledica nizkih odkupnih cen. S stališča vrednosti kmetijske proizvodnje (pa tudi dohodkov) je bilo najugodnejše leto 2018, ko so bile letine rekordne, predvsem pri sadju in grozdju. V letu 2020 je po oceni SURS (Žaucer, 2021b) ostala na ravni leta poprej; padec cen je ublažilo povečanje fizičnega obsega kmetijske proizvodnje.
Za analizo trendov v daljšem časovnem obdobju se podatki za vrednost kmetijske proizvodnje prikazujejo v obliki t.i. verižnih mer obsega, v stalnih cenah izbranega referenčnega leta (2015). Na ta način izločimo učinke cenovnih sprememb (natančneje se upoštevajo cenovna in kakovostna razmerja med proizvodi/storitvami v posameznih letih); spremembe v gibanju vrednosti proizvodnje se torej pripišejo le spremembam v obsegu proizvodnje. Na ta način lahko neposredno primerjamo stopnje rasti med posameznimi leti. Tako lahko ugotovimo, da v analiziranem časovnem obdobju (1995–2020) tudi vrednost kmetijske proizvodnje v Sloveniji, preračunana na prebivalca, niha, z nekoliko negativnim dolgoročnim trendom. V primerjavi z letom 1995 se je vrednost kmetijske proizvodnje na prebivalca v letu 2020 zmanjšala za 17%.
Primerjava vrednosti kmetijske proizvodnje (verižne mere obsega v stalnih cenah za leto 2010) na prebivalca z ostalimi državami članicami EU–27 in Združenim kraljestvom pokaže na precejšnjo raznolikost med državami. V povprečju obdobja 2005–2020 najvišje vrednosti dosegajo Danska (120 % nad evropskim povprečjem), Nizozemska in Irska, medtem ko so na samem repu Malta (okoli tretjino evropskega povprečja), Slovaška in Češka. Slovenija spada v spodnjo tretjino držav članic EU–27 in v obdobju 2005–2020 dosega okoli 71 % evropskega povprečja.
FAO izračunava podoben kazalec v okviru svežnja kazalcev varnosti preskrbe s hrano v dimenziji "stabilnost"(ang. per capita food production variability), ki pa je izračunan v drugi valuti (international $).
Cilji povzeti po:
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov:
Vrednost kmetijske proizvodnje po osnovnih cenah:
Podatki o vrednosti kmetijske proizvodnje so del računa proizvodnje, ki skupaj s preostalimi računi sestavlja ekonomske račune za kmetijstvo (ERK). Vrednost kmetijske proizvodnje zajema vrednost rastlinske pridelave, živinoreje, kmetijskih storitev in vrednost nekmetijskih dopolnilnih dejavnosti (npr. predelava kmetijskih proizvodov ali kmečki turizem, itd.). Izražena je v osnovnih cenah, t.j. proizvajalčevih cenah oziroma nabavnih cenah vložkov, povečanih za subvencije na proizvode ter storitve (proizvodno specifične subvencije, ki so praviloma v funkciji cenovne politike, npr. splošni dodatki k cenam, nekatera plačila na površino ali glavo živali, regresi ipd.) in zmanjšanih za morebitne davke na proizvode. Obračunava se za posamezno koledarsko leto, podatki pa se osvežujejo večkrat letno.
Prebivalstvo:
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:
Za analizo trendov v daljšem časovnem obdobju in medletne primerjave se nominalni podatki za vrednost kmetijske proizvodnje po osnovnih cenah preračunani v verižne mere obsega (ang. chain linked volumes), v stalnih cenah izbranega referenčnega leta 2015 (za izračun realnih vrednosti pa se uporablja implicitni indeks cen BDP). Na ta način izločimo učinke cenovnih sprememb (natančneje se upoštevajo cenovna in kakovostna razmerja med proizvodi/storitvami v posameznih letih); spremembe v gibanju vrednosti proizvodnje se torej pripišejo le spremembam v obsegu proizvodnje (prirejeno po European system of accounts — ESA 2010, 2013).
Relativni kazalec je izračunan z deljenjem vrednosti kmetijske proizvodnje v verižnih merah obsega (v stalnih cenah 2015, tekoči tečaj) s številom prebivalcev na 1. januar posameznega leta (vrednost kmetijske proizvodnje/število prebivalcev na 1. januar). Podatki so izračunani za obdobje 1995–2020 ter izraženi v EUR/prebivalca (stalne cene 2015, tekoči tečaj).
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Vrednost kmetijske proizvodnje po osnovnih cenah (tekoče cene, tekoči tečaj) |
Mio EUR |
Eurostat: Tabela 'aact_eaa01': Economic accounts for agriculture - values at current prices |
1995–2006 |
Prva ocena za tekoče leto konec istega leta |
večkrat letno |
20. 6. 2020 |
Da |
Vrednost kmetijske proizvodnje po osnovnih cenah (tekoče cene, tekoči tečaj) |
Mio EUR |
SURS - SiStat:
|
2007–2019 |
Za tekoče leto končna ocena v oktobru naslednjega leta |
Za tekoče leto najmanj trikrat letno (prva ocena v decembru tekočega leta, druga ocena v januarju naslednjega leta, končna ocena v oktobru naslednjega leta) |
18. 11. 2020 |
Da |
Vrednost kmetijske proizvodnje po osnovnih cenah |
Mio EUR |
SURS (Žaucer, 2021b): podatki za 2020 v datoteki https://www.stat.si/StatWeb/File/NewsAttachment/3350 |
2020 |
Za tekoče leto najmanj trikrat letno (prva ocena v decembru tekočega leta, druga ocena v januarju naslednjega leta, končna ocena v oktobru naslednjega leta) |
29. 3. 2021 |
Da |
|
Indeks cen BDP (implicitni BDP deflator) |
indeks |
SURS - SiStat: |
1995–2019 |
Konec avgusta v tekočem letu za prejšnje leto. |
četrtletno |
10. 5. 2021 |
Da |
Indeks cen BDP (implicitni BDP deflator) |
indeks |
SURS (Žaucer, 2021b): podatki za 2020 v datoteki https://www.stat.si/StatWeb/File/NewsAttachment/3350 |
2020 |
Konec januarja v tekočem letu za prejšnje leto. |
/ |
29. 3. 2021 |
Da |
Prebivalstvo - 1. januar |
število |
SURS - SiStat: Tabela 05A2010S: Število prebivalcev in naravno gibanje prebivalstva, Slovenija, letno |
2008 (razlog za uporabo SURS podatka je sprememba metodologije v tem letu) |
Podatki za 1. januar s 4 mesečnim zamikom |
dvakrat letno |
5.5. 2021 |
Da |
Eurostat: Tabela 'demo_r_d2jan': Population on 1 January by age, sex and NUTS 2 region |
1995–2007; 2009–2020 (podatki v Eurostat bazi so, razen za leto 2008, enaki podatkom SURS) |
Za prejšnje leto predvidoma marca do aprila tekočega leta. |
enkrat letno |
5. 5. 2021 |
Da |
Opredelitev kazalca:
1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno
1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,
2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,
3=interni podatki
1=vsaj 10-leten niz podatkov
2=vsaj 5-leten niz podatkov
3=manj kot 5-leten niz podatkov
1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne
2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni
Drugi podatki
Metodologija zbiranja podatkov:
Metodologija zbiranja podatkov je enaka kot za Slovenijo.
Podatki so dostopni za vseh 27 držav članic EU–27 (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska), EU–27 kot celoto ter za Združeno kraljestvo, ki je iz EU izstopilo 31. 1. 2020.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:
Za države članice EU je izdelava ekonomskih računov za kmetijstvo (ERK) po enotni metodologiji obvezni del rednih statističnih raziskovanj.
V Eurostat podatkovni bazi je mogoče dostopati do podatkov o vrednosti kmetijske proizvodnje po osnovnih cenah, preračunani v verižne mere obsega (ang. chain linked volumes), v stalnih cenah izbranega referenčnega leta 2010 in 2005; pri pripravi kazalca smo uporabili smo podatke za referenčno leto 2010.
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Vrednost kmetijske proizvodnje po osnovnih cenah v državah članicah EU–27 in v Združenem kraljestvu; verižne mere obsega (stalne cene 2010, tekoči tečaj) |
EUR |
Eurostat: Tabela 'aact_eaa04':Economic accounts for agriculture - values at real prices |
2005–2020 |
Prva ocena za tekoče leto konec istega leta (sicer od 1973 dalje, različno za posamezne države; za EU |
5. 5. 2021 |
Da |
|
Prebivalstvo v državah članicah EU–27 in v Združenem kraljestvu – 1. januar |
število |
Vse države EU–27* in Združeno Kraljestvo: Eurostat: Tabela 'demo_r_d2jan': Population on 1 January by age, sex and NUTS 2 region |
2001–2020 |
Za prejšnje leto predvidoma marca do aprila tekočega leta. |
enkrat letno |
5. 5. 2021 |
Da |
* Slovenija |
2008 (razlog za uporabo SURS podatka je sprememba metodologije v tem letu) |
Za prejšnje leto predvidoma marca do aprila tekočega leta. |
enkrat letno |
5.5. 2021 |
Da |
Izvorna baza podatkov:
1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno
1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,
2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,
3=interni podatki
1=vsaj 10-leten niz podatkov
2=vsaj 5-leten niz podatkov
3=manj kot 5-leten niz podatkov
1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne
2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni
European system of accounts — ESA 2010. 2013. Luxembourg: Publications Office of the European Union. DOI: 10.2785/16644
https://ec.europa.eu/eurostat/documents/3859598/5925693/KS-02-13-269-EN.PDF.pdf/44cd9d01-bc64-40e5-bd40-d17df0c69334?t=1414781932000 (7. maj 2021)
Travnikar T. (ur.), Bedrač M., Bele S., Brečko J., Hiti A., Kožar M., Moljk B., Zagorc B. 2019. Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2019. Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije: 260 str.
https://www.kis.si/f/docs/Porocila_o_stanju_v_kmetijstvu_OEK/ZP_2019_splosno__priloge_net.pdf (7. maj 2021)
Žaucer I. 2021a. Ekonomski računi za kmetijstvo. Metodološko pojasnilo. Marec 2021.Ljubljana, Statistični urad RS: 13 str.
https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/7786 (7. maj 2021)
Žaucer I. 2021b. Realni faktorski dohodek na PDM v kmetijstvu v 2020 predvidoma za 6 % višji, kot je bil v 2019. Realni dohodek iz kmetijstva – druga ocena, Slovenija, 2020. Prva objava, 29. januar 2021: 3 str.
http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=9325 (29. marec 2021)