KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Promet
  3. Obseg in sestava blagovnega prevoza in prometa

[PR02] Obseg in sestava blagovnega prevoza in prometa
Driving forces

Ključno sporočilo
Bad

Cestni blagovni prevoz je po vstopu Slovenije v EU strmo naraščal, saj se je obseg tonskih kilometrov slovenskih prevoznikov v obdobju 2004–2019 povečal za več kot 2,5 krat. Po pandemičnem zastoju se je obseg vrnil na prejšnje vrednosti. Rast blagovnega prometa in prevoza je v Sloveniji že od osamosvojitve konstantna v cestnem, železniškem prevozu in pomorskem prometu, kljub vmesnim gospodarskim težavam v EU v času recesije 2008 - 2014. Izjema je letalski blagovni promet, ki po strmem upadu leta 2008, že leta stagnira. Z okoljskega vidika je rast cestnega blagovnega tranzita skozi Slovenijo zaskrbljujoča zaradi onesnaževanja ozračja in prispevka tranzita k izpustom toplogrednih plinov.

Kazalec prikazuje obseg in sestavo blagovnega prevoza in prometa v Sloveniji ter sestavo blagovnega prevoza v izbranih državah EU. Podatki za Slovenijo so prikazani z indeksi razvoja v cestnem in železniškem prevozu ter v pristaniškem in letališkem prometu za obdobje 1991-2023. Podatki za evropske države EU-27 so prikazani z obsegom in z deleži tonskih km v cestnem, železniškem in celinskem vodnem prevozu za obdobje 2000 - 2022.

Tonski kilometer (tkm) je merska enota prevoza blaga, ki predstavlja prevoz ene tone na razdalji enega kilometra. V železniškem blagovnem prevozu ločimo brutotonski in netotonski kilometer. Brutotonski kilometer je vsota zmnožkov celotne mase blaga (tovora in mase vagonov brez pogonskega vozila) z razdaljami, na katerih se ta masa pri prevozu ni spreminjala. Netotonski kilometer je vsota zmnožkov mase prepeljanega blaga z dejanskimi razdaljami, na katerih je bilo prepeljano.

Grafi

Slika PR02-1: Blagovni prevoz in promet v Sloveniji, 1990-2023
Viri:

Statistični urad RS: Statistični letopisi RS 1992–2013, ter SI-STAT podatkovni portal, 2024

Prikaži podatke
Cestni blagovni prevoz [indeks (1991=100)] Železniški blagovni prevoz [indeks (1991=100)] Pristaniški blagovni promet [indeks (1991=100)] Zračni blagovni promet [indeks (1991=100)] cestni blagovni prevoz [tkm (mio)] železniški blagovni prevoz [neto tkm (mio)] Pristaniški blagovni promet [prispelo in odpremljeno blago (1000 t)] zračni blagovni promet [prepeljano blago (t) ]
1991 100 100 100 100 4322 3246 4253 1670
1992 107,33 79,27 109,38 112,87 4639 2573 4652 1885
1993 106,34 69,69 121,30 246,65 4596 2262 5159 4119
1994 118,32 70,79 123,49 228,02 5114 2298 5252 3808
1995 131,49 88,76 157,82 232,16 5683 2881 6712 3877
1996 137,62 72,18 153,84 226,65 5948 2343 6543 3785
1997 139,17 80,81 170,94 224,25 6015 2623 7270 3745
1998 146,32 81,18 202,40 221,86 6324 2635 8608 3705
1999 150,39 79,36 196,03 248,32 6500 2576 8337 4147
2000 153,96 80,10 219,19 272,81 6654 2600 9322 4556
2001 162,77 80,25 219,94 249,88 7035 2605 9354 4173
2002 152,92 87,46 221,75 276,65 6609 2839 9431 4620
2003 162,89 92,98 259,49 230,78 7040 3018 11036 3854
2004 208,40 97,01 291,63 211,38 9007 3149 12403 3530
2005 255,25 99,97 307,22 181,74 11032 3245 13066 3035
2006 280,24 103,91 364,05 251,08 12112 3373 15483 4193
2007 317,77 111,00 372,75 270,06 13734 3603 15853 4510
2008 376,24 108,44 389,23 138,98 16261 3520 16554 2321
2009 341,55 86,78 314,04 111,02 14762 2817 13356 1854
2010 368,60 105,39 343,08 110,84 15931 3421 14591 1851
2011 380,36 115,59 380,86 115,99 16439 3752 16198 1937
2012 367,61 106,90 397,53 88,26 15888 3470 16907 1474
2013 368,00 117,04 404,04 75,27 15905 3799 17184 1257
2014 376,52 126,62 423,51 83,35 16273 4110 18012 1392
2015 414,44 128,62 468,63 79,16 17912 4175 19931 1322
2016 426,05 134,32 497,79 85,57 18414 4360 21171 1429
2017 481,58 157,98 524,59 109,64 20814 5128 22311 1831
2018 514,23 158,69 543,78 90,36 22225 5151 23127 1509
2019 555,56 163,02 519,96 24011,50 5291,50 22114 0
2020 524,33 145,59 430,61 22661,60 4725,90 18314 0
2021 577,69 152,09 471,67 24967,60 4937 20060 0
2022 562,42 151,81 526,38 24307,70 4927,60 22387 0
2023 521,24 142,62 497,01 22527,80 4629,40 21138 0
Slika PR02-2: Deleži prevozov v skupnem blagovnem prevozu držav EU-27, 2000-2022 (podatki temeljijo na tkm)
Viri:

Eurostat: Modal split of freight transport, 2024

Prikaži podatke
celinski vodni prevoz1 [%] celinski vodni prevoz [%] železniški prevoz [%] cestni prevoz [%]
2000 0 6,60 20 73
2001 0 6,50 19 74
2002 0 6,30 19 75
2003 0 5,80 19 75
2004 0 5,90 18 76
2005 0 6 18 76
2006 0 6 18 76
2007 0 6 18 76
2008 0 6 18 76
2009 0 6 17 77
2010 0 6,50 17,10 76,40
2011 0 6,20 18,30 75,60
2012 0 6,70 18,10 75,30
2013 0 6,70 17,80 75,50
2014 0 6,60 18 75,40
2015 0 6,50 18,20 75,30
2016 0 6,20 18 75,80
2017 0 6 17,40 76,50
2018 0 5,40 17,80 76,80
2019 0 5,60 17 77,40
2020 3,90 5,60 16,10 74,40
2021 3,60 5,40 16,40 74,60
2022 3,80 4,90 16,60 74,80
Slika PR02-3: Deleži prevozov v skupnem blagovnem prevozu (% tkm, 2022, izbrane evropske države
Viri:

Eurostat: Modal split of freight transport, 2024

Prikaži podatke
cevovod [%] celinski vodni prevoz [%] cestni prevoz [%] železniški prevoz [%]
Ciper 0 0 0 100
Malta 0 0 0 100
Islandija 0 0 0 100
Irska 0 0 0,75 99,25
Grčija 0,15 0 2,28 97,56
Španija 3,51 0 4,27 92,22
Danska 4,39 0 9,16 86,45
Luksemburg 0 7,45 6,22 86,32
Portugalska 2,33 0 11,98 85,69
Iceland 2,93 1,92 10,28 84,86
Italija 4,54 0,05 11,80 83,61
Finska 0 0,49 22,46 77,05
Češka 2,74 0,03 21,52 75,70
EU27 3,75 4,89 16,57 74,79
Belgija 2,28 10,62 14,28 72,82
Estonija 0 0 27,29 72,71
Poljska 6,95 0,01 21,55 71,48
Nemčija 2,66 6,62 19,29 71,44
Švedska 0 0,17 28,71 71,12
Slovenija 0 0 32,69 67,31
Švica 0,30 0,09 33,47 66,14
Madžarska 5,36 3,35 25,20 66,09
Norveška 25,03 0 10,87 64,10
Hrvaška 10,68 3,89 23,06 62,38
Avstrija 8,64 1,54 27,61 62,22
Bolgarija 3,66 15,97 22,09 58,29
Slovaška 14,87 2,25 25,89 57,00
Litva 0,67 0,06 46,05 53,22
Romunija 2,33 20,07 24,86 52,74
Nizozemska 4,97 38,94 6,27 49,83
Latvija 0,76 0 52,78 46,46
Slika PR02-4: Blagovni prevoz v državah EU-27, 1995-2022 (milijarde tkm)
Viri:

Statistical Pocketbook 2024, Performance of freight transport

Prikaži podatke
cestni blagovni prevoz [mlrd tkm] železniški blagovni prevoz [mlrd tkm] celinski vodni promet [mlrd tkm] plinovod [mlrd tkm] pomorski blagovni promet [mlrd tkm] zračni blagovni promet [mlrd tkm] skupaj [mlrd tkm]
1995 1127,16 374,82 121,92 103,81 671,37 1,42 2400,49
1996 1136,38 378,76 119,60 107,71 679,57 1,46 2423,48
1997 1182,48 394,35 127,72 107,67 698,90 1,55 2512,66
1998 1242,20 377,04 130,91 114,67 721,75 1,60 2588,17
1999 1294,36 367,11 128,62 113,21 742,84 1,63 2647,77
2000 1343,87 387,92 133,71 115,68 769,79 1,74 2752,71
2001 1389,25 369,25 132,42 122,38 781,50 1,74 2796,54
2002 1438,80 368,16 132,41 118,80 793,80 1,70 2853,68
2003 1440,54 376,31 123,44 121,20 807,28 1,72 2870,48
2004 1588,27 390,04 136,76 122,60 835,98 1,78 3075,43
2005 1588,15 394,60 138,61 126,81 844,47 1,83 3094,47
2006 1638,79 416,25 138,42 125,79 842,97 1,89 3164,10
2007 1697,64 430,72 145,40 118,22 842,93 1,95 3236,87
2008 1676,46 421,69 146,90 114,76 841,12 1,91 3202,85
2009 1515,32 344,37 132,61 111,63 769,76 1,81 2875,49
2010 1558,29 374,96 155,37 110,97 831,77 1,83 3033,19
2011 1541,63 401,12 141,83 108,27 850,14 1,83 3044,82
2012 1481,69 392,46 149,82 104,98 838,42 1,81 2969,19
2013 1516,36 390,71 152,58 102,08 850,98 1,81 3014,53
2014 1527,43 395,52 150,71 101,09 875,12 2,10 3051,96
2015 1561,99 405,10 147,35 104,15 870,99 2,13 3091,71
2016 1619,75 418,01 146,61 104,70 908,70 2,13 3199,89
2017 1707,31 416,81 147,22 104,02 916,76 2,15 3294,26
2018 1707,50 422,62 131,30 104,11 976,72 2,19 3344,44
2019 1764,79 415,22 139,70 101,01 979,44 2,30 3402,46
2020 1745,33 383,99 131,74 91,73 924,69 2,04 3279,52
2021 1862,22 414,91 136,08 88,68 958,13 2,37 3462,38
2022 1866,30 413,38 122,08 93,67 973,68 2,30 3471,41

Cilji

Okoljski cilji EU na področju tovornega prometa so usklajeni s širšimi cilji trajnostne mobilnosti in podnebne politike, kot je doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050. Ključne prioritete vključujejo:

1. Povečanje učinkovitosti in trajnosti

  • Prehod na bolj trajnostne načine prevoza:
    • Povečanje deleža železniškega in vodnega tovornega prometa, saj sta okolju prijaznejša od cestnega prevoza.
    • V skladu s strategijo EU Green Deal je cilj, da se 75 % tovornega prometa na dolge razdalje preusmeri s cest na železnico ali notranje plovne poti.
  • Intermodalni promet:
    • Spodbujanje intermodalnosti za zmanjšanje odvisnosti od cestnega prometa z uporabo kombinacij železnice, plovnih poti in cest.

 

  • V EU bodo do leta 2030 na druge prevozne načine (železniški ali vodni promet) preusmerili skupno 30%,
  • do leta 2050 bodo v EU 50% cestnega tovornega prometa, ki opravlja razdalje večje od 300 km preusmerili na druge prevozne načine (železniški ali vodni promet),
  • S preusmeritvijo na železniški ali vodni promet se bodo spodbujali učinkoviti in okolju prijazni tovorni koridorji.

Relevantni dokumenti:

Cilj preusmeritve 30 % tovornega prometa na druge načine prevoza (železnica, vodne poti) do leta 2030 in 50 % do leta 2050.

Cilji v zvezi s preusmeritvijo tovornega prometa.

2. Zmanjšanje izpustov

  • Podnebno nevtralni promet:
    • Razvoj infrastrukture za alternativna goriva in tehnologije z nizkimi izpusti, vključno z uporabo električnih in vodikovih vozil.
    • Do leta 2030 naj bi izpuste iz transportnega sektorja zmanjšali za 55 % glede na ravni iz leta 1990, v skladu s programom Fit for 55.
  • Digitalizacija in avtomatizacija:
    • Uvedba inteligentnih transportnih sistemov za optimizacijo logistike in zmanjšanje nepotrebnih voženj.

Relevantni dokumenti:

Vključuje uporabo ITS za optimizacijo tovornega prometa.

3. Izboljšanje infrastrukture

  • Razvoj in modernizacija omrežja TEN-T:
    • Trans-European Transport Network (TEN-T) zagotavlja povezanost med državami članicami in vključuje glavne železniške, cestne in vodne koridorje.
    • Cilj je, da se osnovna mreža TEN-T zaključi do leta 2030 in obsežnejša mreža do leta 2050.
  • Odpravljanje ozkih grl:
    • Posodobitev ključnih infrastrukture, kot so železniški koridorji in pristanišča.

Relevantni dokumenti:

Iz okoljskega vidika so za spremljanja obsega in sestave blagovnega prevoza pomembne razlike v okoljski učinkovitosti prevoznih načinov (zunanji stroški, vpliv na porabo virov, izpuste toplogrednih plinov in drugih onesnaževal zraka, na onesnaževanje s hrupom, na rabo zemljišč, nesreče). Razlike omogočajo, da vplivamo na okoljske posledice blagovnega prevoza in prometa s prometno-političnimi ukrepi, ki spreminjajo razmerja uporabe posameznih prevoznih sredstev.

Delež cestnega blagovnega prevoza v Sloveniji je s stališča okolja neugoden. Cestni blagovni prevoz narašča najhitreje in prevzema vse večji delež blaga v Sloveniji, še posebno po vstopu v EU. Prevoz domačih prevoznikov, izražen v tonskih kilometrih, se je v 15 letih med leti 2004 – 2021 povečal kar za 179 %. Železniški prevoz blaga se je v enakem obdobju povečal za 57 %.

Rast cestnega in železniškega prevoza je bila pred vstopom Slovenije v EU zmernejša, saj je med leti 1993 – 2004 cestni promet povprečno naraščal za 6 %, železniški pa za 3 % na leto. Skrb zbujajoč je tudi cestni blagovni tranzit skozi Slovenijo, ki pa po vstopu v Schengensko območje ni več vključen v statistično spremljanje in ga lahko ocenjujemo le posredno. Med letoma 2000–2004 je naraščal povprečno za 10 % na leto, po vstopu Slovenije v EU pa še veliko hitreje – število prehodov tovornih vozil čez mejne prehode z Madžarsko se je med leti 2004 in 2007 povečalo kar za 112 % (Policija, 2009). Ocena obsega prometa s tovornjaki, ki jo vsako leto pripravlja Direkcija RS za ceste, potrjuje visoko rast cestnega blagovnega prevoza v Sloveniji v zadnjih letih. Ocenjujejo, da je na slovenskih državnih cestah med letoma 2004 in 2019 promet s tovornimi vozili narasel za 85 % (DRI, 2019).

Pristaniški promet in predvsem Luka Koper, kot najpomembnejši blagovni terminal v državi, je pomemben vir in cilj kopenskih blagovnih tokov. Obseg pristaniškega prometa se je od osamosvojitve do 2022 povečal za 5-krat, od vstopa v EU leta 2004 do 2022 pa se je skoraj podvojil.

Obseg letališkega blagovnega prometa, ki poteka večinoma prek letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, se skozi leta močno spreminja. Najmanj je bilo letališkega blagovnega prometa v letih 1990-1992 in 2009-2011 in sicer pod 2.000 prepeljanih ton na leto. Največ blaga, prek 4.500 ton na leto, je bilo prepeljanega v letih 2000, 2002 in 2007. Zadnji večji porast v obdobju 2006-2008 gre pripisati pozitivnim učinkom vključitve Slovenije v EU, veliko pa je prispevala tudi pridobitev novega poslovnega partnerja za prevoz hitre pošte v letu 2006 na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, ki je to letališče uporabljal kot transportno logistični center za nadaljnji razvoz pošiljk v ostale kraje jugovzhodne Evrope. Po letu 2007 je obseg letališkega blagovnega prometa strmo padel. V obdobju 2013-2014 je nekoliko narastel, toda še daleč ne na raven, ko je bil na vrhuncu, to je leta 2007. Po letu 2014 obseg letališkega blagovnega prometa stagnira.

Glede na stanje prometne politike in (ne)konkurenčnost železnic v Sloveniji lahko pričakujemo nadaljevanje neugodnega razvoja s povečevanjem obsega in deleža cestnega blagovnega prevoza ter upadom deleža železnic. Na prostem trgu prometnih storitev, ki ne vključuje vseh stroškov, ki jih povzroča posamezni prevozni način, je cestni blagovni prevoz konkurenčnejši, saj je praviloma hitrejši, cenejši ter bolj zanesljiv in prilagodljiv od drugih. Take trende pospešujejo tudi procesi v proizvodnji in trgovini, npr. z dostavo ob pravem času, ki zahteva prilagodljiv prevozni način. Hkrati se povečujeta proizvodnja in trgovina z blagom večjih vrednosti, pri prevozu katerega prevladuje cestni prevoz, zmanjšuje pa se proizvodnja in trgovina razsutega blaga, ki ga je tradicionalno prevažala železnica. Dodaten impulz cestnemu blagovnemu prevozu v Sloveniji je bil vstop v EU, ki je odpravil administrativne ovire na mejah. Poleg tega pa usklajevanje nacionalnih železniških sistemov, ki bo omogočilo bolj tekoč železniški prevoz prek državnih meja, še poteka.

Obseg blagovnega prevoza v Evropi se povečuje nekoliko hitreje kot gospodarstvo, pri čemer cestni in pomorski blagovni prevoz beležita največji porast. V državah EU-27 v blagovnem prevozu prevladuje cestni prevozni način. Njegov delež je leta 2022 znašal 75 %. Od leta 2009 delež cestnega prevoza rahlo upada, delež železniškega in celinskega vodnega prevoza pa rahlo narašča.

Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po:

 

Metodologija zbiranja podatkov:
Podatke o cestnem blagovnem prevozu (javnem in za lastne potrebe) zbira SURS in jih objavlja na podatkovnem portalu SI-STAT. Podatki o cestnem blagovnem prevozu so zbrani z raziskovanjem, ki temelji na slučajnem vzorcu. Tako dobljeni podatki so preračunani na vsa tovorna vozila, registrirana v Republiki Sloveniji. O cestnem blagovnem prevozu (javnem in za lastne potrebe) od leta 2001 redno poročajo poslovni subjekti (pravne in fizične osebe), ki imajo v lasti, najemu ali upravljanju registrirana tovorna motorna vozila z vsaj dvema tonama nosilnosti. Izbor poročevalcev temelji na četrtletnem vzorcu, katerega osnova je Register motornih vozil, ki ga vodi Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). Podatke registra MNZ primerjajo s podatki iz Poslovnega registra Slovenije. Starejši podatki (obdobje 1992–2000) so ocenjeni na podlagi prejšnjega raziskovanja tega prevoza, poskusnih projektov, izvedenih v letih 1999 in 2000, tekočega raziskovanja cestnega blagovnega prevoza, podatkov o mejnih prehodih tovornih vozil, rezultatov štetja prometa in podatkov o poslovnih subjektih, ki se ukvarjajo s cestnim blagovnim prevozom.

Pri cestnem prevozu blaga je vključen ves prevoz, ki so ga opravila slovenska vozila v Sloveniji in tujini. Podatek o deležih poti, ki so jih domači prevozniki s ciljem ali izvorom blaga v tujini opravili po domačem omrežju iz podatkov ni razviden. Podatek o cestnih prevozih, ki so jih po slovenskem ozemlju opravila tuja vozila ni na voljo.

Podatke o železniškem blagovnem prevozu SURS so do vključno leta 2009 zagotavljale Slovenske železnice. Od leta 2010 se pri četrtletnih podatkih o železniškem blagovnem prevozu zbirajo podatki vseh poslovnih subjektov, ki opravljajo dejavnost prevoza blaga na slovenskem železniškem omrežju. Objavljeni letni podatki o železniškem transportu na ozemlju Republike Slovenije vključujejo le poslovne subjekte, ki so po evropski statistični uredbi dolžni sporočati podrobne podatke. Podatki o železniškem blagovnem prevozu do leta 2003 se nanašajo na spremljanje prevoza blaga glede na izvor in cilj. Od leta 2003 pa podatki temeljijo na posameznih vožnjah vlakov; to pomeni, da se spremlja prevoz blaga glede na kraj nalaganja na železniško prevozno sredstvo oziroma razlaganja z njega. Po tej novi metodologiji so bili naknadno pripravljeni tudi podatki za obdobje po letu 1994 in objavljeni v podatkovnem portalu SI-STAT. Podatki za železniški blagovni prevoz vključujejo tako podatke za notranji in mednarodni (blago naloženo/razloženo v Sloveniji) železniški blagovni prevoz ter tranzit (železniški prevoz skozi državo med dvema krajema (krajem nalaganja/vstopa in krajem razlaganja/izstopa), ki sta zunaj države poročevalke).

Podatki o pristaniškem prometu se nanašajo na pristanišča Koper/Capodistria, Izolo/Isola in Piran/Pirano. Obravnavano je blago, ki je bilo naloženo na ladje v pristaniščih oziroma z njih razloženo.

V podatkih o letališkem blagovnem prometu so zajeta vsa tri slovenska mednarodna letališča: Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana (do julija 2007 Letališče Ljubljana), Letališče Edvarda Rusjana Maribor (do junija 2008 Letališče Maribor) in Letališče Portorož. Obravnavano je blago, ki je bilo naloženo na letala na letališčih oziroma z njih razloženo. Vključeni so tudi podatki za blago v tranzitu.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Obseg in sestavo blagovnega prevoza izražamo s tonskim kilometrom. Tonski kilometer (tkm) je merska enota prevoza blaga, ki predstavlja prevoz ene tone na razdalji enega kilometra. V železniškem blagovnem prevozu ločimo brutotonski in netotonski kilometer. Brutotonski kilometer je vsota zmnožkov celotne mase blaga (tovora in mase vagonov brez pogonskega vozila) z razdaljami, na katerih se ta masa pri prevozu ni spreminjala. Netotonski kilometer je vsota zmnožkov mase prepeljanega blaga z dejanskimi razdaljami, na katerih je bilo prepeljano (SURS, 2011). Obseg blagovnega prevoza izražamo z vsoto vseh opravljenih tonskih kilometrov v obravnavanem prostoru in v določenem času, sestavo pa z deležem tonskih kilometrov po posameznih prevoznih načinih (cestni, železniški, celinski vodni). Obseg pristaniškega in letališkega blagovnega prometa izražamo s tonami.

Podatki so na grafih prikazani z indeksi blagovnega prevoza in prometa.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Blagovni prevoz in promet v Sloveniji, 1991-2023

 

Indeks (1991 = 100)

Statistični urad RS: Statistični letopisi RS 1992–2013, ter SI-STAT podatkovni portal, 2024

 

1991-2023

Da, do 20. aprila za preteklo leto.

Letno

15.11.2024

Da

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1, 2, 3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 2

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki o obsegu in sestavi blagovnega prometa so pridobljeni s skupnim vprašalnikom za statistiko transporta, ki so ga pripravili Eurostat, Mednarodni transportni forum (ITF) in Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE). Blagovni kopenski promet vključuje prevoz po cesti, železnici in celinskih plovnih poteh. Podatki o železniških in celinskih plovnih poteh temeljijo na gibanju po državnem ozemlju ne glede na državo vozila ali plovila; cestni promet temelji na vseh premikih vozil registriranih v državi poročevalki.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Manjkajoče vrednosti so bile pridobljene z uporabo metod linearne ekstrapolacije ter z upoštevanjem stanja v sosednjih državah z najbolj podobnimi gibanji v blagovnem prometu.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Deleži prevozov v skupnem blagovnem prevozu držav EU-27*, 2000-2019 (podatki temeljijo na tkm)

 

%

Eurostat: Modal split of freight transport, 2024

 

2000-2022

Da, aprila za preteklo leto

Letno

15.11.2024

Deleži prevozov v skupnem blagovnem prevozu (% tkm, 2019, izbrane evropske države)

 

2022

Da, aprila za preteklo leto

Letno

15.11.2024

Blagovni prevoz v državah EU-27*, 1995-2018 (milijarde tkm)

 

Milijarde tkm

Statistical Pocketbook 2024, Performance of freight transpor

1995-2022

Da, novembra za predpreteklo leto

Letno

15.11.2024

*2000–2003: EU-15; 2004–2006: EU-25; 2007–2012: EU-27; 2013–2020: EU-28, 2020 -2024: EU-27

 

Drugi viri in literatura

  1. DRSC, 2012. Opravljeno prometno delo na državnih cestah 2000–2011. Ljubljana, Direkcija RS za ceste.
  2. Policija, 2009. Število tovornih vozil na meji med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko (od 2004 do 2007). Ljubljana, Policija.
  3. SURS, 2004. Glosar za statistiko transporta. Prevod dela: Glossary for transport statistics (UNECE, ECMT, Eurostat). Ljubljana, Statistični urad RS.
  4. SURS, 2011. Statistične informacije – 22. november 2010. Ljubljana, Statistični urad RS.
  5. Šegan, V., 2005. Blagovni prevoz po cestah in železnicah v letu 2004. Ljubljana, Statistični urad RS.

Datum zadnje osvežitve
15.11.2024
Avtor(ji)

Aljaž Plevnik, Andraž Hudoklin, Urbanistični inštitut RS